V torek imava z ženo prvi obisk na csd-ju. Imava vso potrebno dokumentacijo, katero so zahtevali pri prvem obisku.
Zanima naju kako izgleda prvi sestanek, kaka uprašanja ti zastavljajo glede starosti, prizadetosti, narodnosti … posvojenega otroka.
Naprošava vas vse tiste, ki ste to že dali skozi, da nama podate čim več informacij.

Hvala
Petko & ženka

Ma jaz ti ne znam prav točno odgovorit. Dejansko deluje vsak center malo po svoje.
Kakorkoli pa ta vprašanja niso nič posebnega. to so bolj pogovori kot kaj drugega.
Sicer pa vama bodo zdej samo vzeli dokumente, jih pregledali in vaju obvestili o tem. Šele nato se bodo pa začeli pogovori s socialno delavko, psihologom in po enem letu vaju vpišejo v bazo podatkov.
Tako nekako.

Prvi pogovor ko sta oba skupaj je čisto formalen . Socialna delavka vama bo razložila postopek tako da govori bolj ona in vidva poslušata in kaj vprašata če vaju zanima.
Drugi pogovor je ločen – vsak posebej se pogovorita s socialno delavko. Tu poveš svoj življenjepis, razloge za posvijitev.. in še kaj vprašaš. Torej tu govoriš ti in socialna delavka posluša.
Sledi obisk socialne delavke na domu.
Nato sledijo psihološki testi pri psihologinji.
S temi podatki nato socialna delavka izdela socialno poročilo in skupaj s psihološkim poročilom izda mnenje o primernosti para za posvojitev otroka.
V bazo podatkov pa vaju vpiše takoj ko oddaš vlogo (tako je bilo pri nama) ampak oznako o primernosti pusti prazno.
Na najinem csd-ju imajo organizirano posebno pripravo parov na posvojitev, ki ni obvezna. Traja pa okoli pol leta-eno leto.
Je pa različno od csd-ja do csd-ja. Midva imava dobre izkušnje zato se nič bati.

Hojla!

No, jaz sem pa žena od Petkota.
Pa da malo javim, kako je blo.

Res ni bilo nič hudega, bolj ali manj je govorila psihologinja, midva sva poslušala.
Je pa kot zelo pozitivno varianto predstavila rejništvo in sicer da takim parom, kot sva midva, dajo v rejo čisto majhnega otroka in to iz takšne matične družine, kjer skoraj ne obstaja možnost vrnitve otroka.
In v takih primerih se biološki starši dostikrat odločijo čez kakšno leto, dve, da dajo privoljenje za posvojitev.
Na tak način lahko prideš do otroka precej prej, lahko pa je seveda dosti bolj težavno.

Midva zaenkrat še razmišljava, ampak pravijo pa: kdor ne riskira, ne profitira!

Lep pozdravček!
Petko in ženka

Ja tudi nama so na CSD-ju omenili možnost rejništva.
Sedaj ko se je razvedelo kaj se je zgodilo Tit se bodo verjetno na CSD-jih še težje odločali da bodo dali dojenčka v posvojitev. Saj če ga dajo v rejo potencialnim posvojiteljem kot sta vidva ali midva, se ne more ponoviti primeri kot je bil pri Tit.

Tudi midva sva v vlogi izrazila željo da bi otroka posvojila ali vzela v rejo, vendar nama je najina soc. delavka odsvetovala ravno iz razloga, da se biološki starši če dajo otroka v rejo le težko odločijo potem za posvojitev.

In tako sva se odločila za posvojitev. Dve leti od poslane vloge in prvega razgovora sva dobila čudovitega fantka. Danes je star 7 mesecev in pred tednom dni se je njegova mamica odločila in podpisala zadnji papir za dokončno posvojitev. Sedaj še samo čakamo sklep CSD da ga lahko vpiševa v rojstno matično knjigo z najinimi imeni.

Lp Eva*

Lepa zgodba . Takih bi moralo biti čimveč. Vso srečo Vam želiva.
l.p.

Pozdravljeni,

vsekakor pozdravljam Vaso pripravljenost na rejnistvo. Rada pa bi opozorila, da ni nujno, da bo imela zgodba tak konec kot ga zelite in ni nobenega zagotovila, da se bo otrok ostal v reji in se bo ta spremenila v posvojitev. Prav nic ne bo lazje kot je zdaj Tit, ce se bodo roditelji cez par let odlocili, da zelijo otroka nazaj. Drustvo Deteljica poskusa potencialne posvojitelje vzpodbuditi k rejnstvu in jih pripraviti na take situacije, menim pa, da Te na to, da izgubis otroka, nihce ne more pripraviti, pa ce je v rejnistvu ali v posvojitvi. Morda pa v tem primeri ostanejo odnosi bolj odprti in lahko rejniki ohranijo stike z otrokom.

Dolgotrajno rejnistvo, ki je seveda po odnosih lahko popolnoma enako starsevstvu, za otroka ni koristna in optimalna resitev, saj mu bo vedno manjkala tista 100% pripadnost in varnost, ki jo otrok potrebuje.

Pozdravljena!
Ja o tem pa dobra razmislita. Jaz mislim da vzpodbujanje k rejništvu iz tega razloga ni niti najmanj pošteno.
Vedita da kot rejnika nista starša otroku in da ga morata vzgajati v misli da se bo vrnil nazaj k staršem ko se bodo tej uredili.
In teh rejništev ki se nato končajo s posvojitvijo je bolj malo, da ne rečem zelo malo.
Jaz upam da ste se narobe razumeli (nekaj se govori o nekih novih sistemih) in da centri dejansko ne spodbujajo parov k rejništvu s obrazložitvijo da bodo kasneje tega otroka posvojili.
Lahko pa vložita prošnjo za oboje.
Pa še to trenutno v Sloveniji ni potrebe po novih rejnikih, in se še ne ve če bodo sploh razpisana nova mesta.