Prižgite svečko upanja za Tit-ovo družinico
Pozdravljene !
Na temi CINDARELLA vas Tit prosi za kakršen koli nasvet, kako obdržati otroka.
Jaz pa vas prosim, da prižgete vsečko za malo princesko in ko jo boste prižigali bodite z mislimi pri njih pa čeprav jih ne poznate.
Jaz sem to storila včeraj zvečer, zdraven sem postavila angelčka in prosila Boga za njih.
Prižgite žarek upanja!
Eva*
Govorila sem s Tit, bioloska mati vztraja na tem, da vzame otroka nazaj, ceprav nima niti osnovnih pogojev (ne govorim samo o materialnih), da bi skrbela zanj. Lahko se torej zgodi, da bo cez 14 dni, mesec, dva, leto,… spet ugotovila, da ne more skrbeti zanjo.
To samo kaze na to, da zakonodaja sciti bioloske starse, ne pa interesa otrok. Vrnitev k bioloski materi NI v interesu tega otroka.Posvojitelja bosta izgubo tezko prebolela, a jo bosta. Bolj me skrbi kaj bo z otrokom.
Eva, hvala ti za upanje, da mi stojiš ob strani v teh nemogočih in težkih trenutkih, ki so cefranje človeške duše in telesa, prav tako Mamici dveh otrok in Kitty.
Ne morem vam opisati, kakšna stiska je to, ko veš, kakšne so okoliščine, pa si nemočen.
Iz četrtka na petek se mi je sanjalo, da smo imeli predajo in ko sem ji dala otroka v naročje, ga je spustila na tla. Niti pogledala ga ni, jaz pa sem čutila, da padam v nezavest, da se dušim od naboja stiske, bolečine, ko sem videla otroka v mlaki krvi in se prebudila v hlastanju za zrakom….
Še najbolj pa me boli dejstvo, da se biološka ženska sploh ne informira o otroku, ker sva se soočili in z eno besedo ni vprašala za otroka, kdaj in kako je – kaj je, kako spi, na koliko ur, je zdrava,…. ali da bi vprašala socialno delavko ali kogar koli, ki bi ji lahko povedal kako otrok napreduje. Prej je pod vsakim pogojem želela otroka dati v posvojitev in ne v rejništvo, čeprav so jo vsi od matere do socialne delavke prepričevali, da naj tega ne naredi. Ves čas je bila na porodnem oddelku, kjer je slišala druge dojenčke, a še vedno vztrajala, da otroka ne želi videti, še manj, da bi ga hranila, ker ga enostavno ne želi ob sebi ali za njega skrbeti.
Sedaj pa naenkrat čuti materinski čut ali krivdo ali je pod vplivom ljudi, okolice, …??!?!? Pogovarjala sem se z njeno mamo in tudi ona, kot mati, ki jo je rodila in jo spremlja v njenem odraščanju, mi je potrdila tezo, da ne bo sposobna skrbeti za tega otroka, …
Čustveno sem tako na tleh, da bi najraje temu naredila konec in dala otroka nazaj, pa čeprav se zavedam, da to ne bo v otrokovo korist. Po drugi strani pa, ko mi je mama povedala, kaj se je dogajalo, me kar zmrazi, kaj in kako bo, če bo dobila otroka nazaj.
Občutek imam, da mi otrok umira, pa mu ne morem pomagati,….
Mož želi, da se to vse obelodani v medijih, ker je preveč napak in nestrokovnosti od samega začetka, ko se je vse skupaj začelo.
Zvedela sem, da se je to že dogajalo tudi v Sloveniji, zato vas prosim še enkrat, da se mi oglasite, saj temu moramo narediti konec, da ne bodo več bodoči otroci tisti, ki bodo trpeli zaradi zakona, ki je v prid biološki ženski, namesto otroku, ki je nežno, krho in nemočno bitje, ki se samo ne zna in ne more boriti.
Če se ne želite oglasiti na forum, mi lahko pišete na:
[email protected]