Pozdravljeni,

najprej hvala MON-u (Primozu, Andreji, Aleksandri, Sasi in se vsem, ki so v zakulisju), da nam je omogocil, da smo izpeljali peticiji in da se v zvezi s tem marsikaj dogaja, tudi oddaja Trenja.

Na oddajo smo vsi odsli z mesanimi obcutki, predvsem malce z odporom, pa mislim, da smo lahko zelo zadovoljni, saj je kar plasticno prikazala razmere pri nas. Na zalost je se vedno prevladal konsenz, da naj otroci ostajajo v rejnistvu. Kljuc je v izobrazevanju socialnih delavcev.

Tudi g. Slaku se lahko zahvalimo za to, da je oddajo lepo vodil.

Govorila sem z g. Tivadarjem in izvedela naslednje.

Nacrtuje se reorganizacija in sicer naj bi se s posvojitvami ukvarjali regionalni in ne vec lokalni organi. Tako bi bili kadri lahko bolje usposobljeni, saj na vsakem CSD, kjer morda ze leta in leta ni bilo primera posvojitve, delavci res ne morejo biti usposobljeni za strokovno izvedbo posvojitve.

Centralna baza ze deluje, vendar vsi centri se niso azurirali svojih vlog. Vsak center bo videl vse vloge.

Predlog za sporazum z Makedonijo bodo pripravili do konca aprila. Posvojitve iz tujine so mozne, o tem napisem poseben post.

G. Tivadar se je strinjal, da potrebujemo za izvajanje mednarodnih posvojitev posebnega referenta.

Je pa odprt za predloge in pripombe, poiscite njegov mail in telefon in ga bombardirajte s predlogi.

Menim, da je kljub vsem zalostnim stvarem, ki smo jih slisali, oddaja imela izredno pozitiven ucinek.

Se enkrat hvala Danijelu, ocku decka iz Makedonije, za njegove besede. Res sem vesela, da je premagal svoj odpor in prisel. Sama se namrec ze pocutim kot plosca, ki se zatika, tolikokrat sem ze morala marsikaj ponoviti. Kapo dol tudi pred Evo in Adrijano (rejenko).

Kapo dol tudi pred tabo :-))) Mislim da smo bile kar vse korajžne. Pa vendar pomembno je da se kaj premakne in če bo tako se je že izplačalo.
Oddaje še nisem videla(noč sem namreč preživela v bolnici) pa vendar se mi zdi po prebiranju komentarjev da je imela kar velik odziv…in to je konec koncev najpomembnejše.
Hvala…res iskreno….da si z nami podelila tvojo izkušnjo in da nam pomagaš.

Mamica dveh punčk, saj ste že vse povadali, zahvalila pa bi se za zahvalo in jo tudi vrnila. To, kar se je zgodilo in se še dogaja, je bil rezultat več tedenskega dela in trdno usklajenega timskega pristopa. Sodelovalo je mnogo posameznic in tudi en posameznik. Vsak je prispeval svoj del in danes so zadeve toliko zrele, da se lahko začnejo premikati. Brez pritiska javnosti, to je vas, ki sodelujete na med.over.net-u, ne bi bilo niti podpisov in mi ne bi mogli “mahati” z njimi.
Vesela sem, da smo se lahko uskladili, premagali pred tem nepremostljive ovire in se dogovorili o tem, kaj nam je vsem najbolj bistveno in kaj pa se strinjamo, da bi se moralo nujno spremeniti.

Največ, kar smo lahko dosegli je to, da se je o posvojitvah in rejništvu začelo govoriti, da se je strokovna javnost prebudila in da MDDSZ postaja odprto za predloge ljudi ter reagira na naš pritisk z akcijo.

Nadaljevali bomo z akcijo, dokler ne predamo podpisov peticije, potem bodo strokovnjaki delovali naprej. Čez nekaj mesecev pa bomo skupaj preverili ali je bilo kaj spremenjeno, ali so se stvari premaknile in če bo potrebno, spet malo pobezali.
Ker je zadnji čas, da se je o tako pomebnih zadevah, ki usodno vplivajo na otroke, začelo odprto govoriti. Verjetno mnogo prepozno, pa vendarle.