Ponovno tema o rejništvu ? Ne ! naj povem, da sem morda ozkogleda, vendar sem proti rejništvu. V včerajšnji oddaji Trenja se mi je zazdelo, da ne bodo nič ukrenili glede otroških življenj, ampak bodo samo prelagali papirje, kot že leta doslej. Naj povem, da imam posvojeno punčko, do katere pa mi naši CSD niso prav nič pomagali. Ja – znajdi se sam ! Jaz mislim, da če enkrat nisi sposoben skrbeti za otroka, ne bi smel imeti popravnega izpita in potem tega otroka spet pripeljati domov in nazaj v rejništvo. In vse to se vleče potem dolga leta. Otroci imajo pravico do življenja – dajte jih v posvojitev ljudem, ki si jih želijo.

Tudi mene je groza ob besedi – reja. Redimo živali za zakol. Mislim, da je rejništvo res le kratkotrajen ukrep, nikakor ne daljši od 1 leta. Na včerajšnjih trenjih je postalo očitno kje je izvor take zmede in neurejenosti. V naših izobraževalcih socialnih delavk. Kakšne individualne projektne skupine. Pa to ni laboratorij za eksperimentiranje. Zdrava pamet pove, da otrok rabi stabilne in zanesljive odnose z bližnjimi odraslimi. OBČUTEK PRIPADNOST!!!! Tukaj pa gre (po besedah Čačinovičeve) res le za rejo – rejo v najbolj grobem smislu – otroke redijo(HRANIJO) do polnoletnosti, ko naj začno skrbeti zase. Taka ureditev je katastrofa za otroke, saj vendar za življenje ne rabiš samo nege. Ne me narobe razumet. Zelo spoštujem rejnice in popolnoma jasno je, da njihovo delo ni prav ovrednoteno. Daleč podcenjeno je njihovo delo in plačilo je naravnost sramotno. Jaz sem za rejo kot zasilni izhod, a naj bo pošteno ovrednoteno, sicer pa naj gredo nemočni otroci skrbnim strašem, ki jim bodo omogočili dostojno otroštvo. Priprava posvojiteljev pa je gotovo dobrodošla, tako v smislu osebnostnega razvoja bodočih posvojiteljev kot tudi psihologije otroka. Zakaj bi se bali izobraževanja. saj se tudi straši za dobro straševstvo stalno izobražujemo in to koristi vsem odnosom v družini. Neplodnost pa je gotovo stisk, ki jo je treba temeljito obdelati in preseči, da ne bo otrok terapevtsko sredstvo. Idelane rešitve ni, vsekakor pa tekoče stanje ni v korist večine otrok. Navijam za nemočne otroke in ne za zblojene ambicije nekih kvazi strokovnjakov.

Se strinjam.
Pa rejništvo kot dejavnost? Po besedah predsednice sidikata (celo sinidkat imajo!) država daje premalo, da bi lahko biološki otroci rejnic živeli dostojno življenje. SE PRAVI TE REJNICE VZAMEJO OTROKE PRAV Z NAMENOM, DA OD DRŽAVE DOBIJO MISLIM, DA 102.000 sit ZA OTROKA.
Ko sem gledal t.i. rejnice mi je šlo prav na bruhanje, imajo do 5 otrok, pa še svoje.
Mislim, da bi prvenstveno morali dati te otroke, če že morajo v t.i. rejo (če je posvojitev nemogoča) parom, ki so zaprosili za posvojitev; tako, da bi bil dodeljen otrok zapuan ljudem, ki želijo otrokom dati nekaj lepega za kar so ti otroci prikrajšani, tega PA nikakor ne morejo dobiti OD T.I. REJNIC, ki jim je reja otrok dejavnost, kot nekomu recimo gostinska dejavnost, t.j. zaradi zaslužka.

T.i. rejnice živijo pravzaprav od nesreče drugih, t.j. otrok. Ne vem zakaj ne bi te otroke, ki so danes v reji, dodelili parom , ki želijo posvojiti otrok.

Pomislite npr. če imaste svoje otroke, pa se v življenju zgodi kaj nepridvidljivega in za otroka ne bi mogli skrbeti, ali bi jim privoščili, da recimo tam od 3 leta dalje pa do svoje polnoletnosti preživlja svojo mladost pri kakšni depresivni (včeraj pri trenjih so mi delovale prav takšne) rejnici, ali pa pri kakšni družini, ki bi bil deležen ljubezni in toline kakor njim lasten otrok.

kakšen je odgovor?

NI DVOMA A NE

Bom pristavila tudi svoj lonček.
Mislim, da bi se naši vrli strokovnjaki lahko že enkrat odločili, kdaj je smiselna posvojitev in kdaj rejništvo – kot prvo.
Kot drugo – kateri otroci pa so (recimo novorojenček) določeni, po kakšnem ključu, da gredo v rejništvo in tam ostajajo dolgih osemnajst let ali celo več?
Zakaj ne bi tak otrok dobil doma – pri posvojitvi ga dobi – doma, ki bi mu ostal tudi potem, ko že postane polnoleten? Ali kdo ve, koliko primerov je, ko rejenec dopolni osemnajst let pri rejnikih in ga le ti postavijo pred vrata? Naj me koklja brcen, če se to res ne dogaja!!!
Moti me, in to zelo, da se daje v isti koš poklicne rejnice, pa še prednost imajo pred nami, tistimi, ki bi si želeli v posvojitev ali v rejo otroka. Enega ali dva!
Da bi – po besedah ga. Čačinovičeve – še vedno funkcionirali kot družina. Zelo mi je žal, če se ne morem strinjati s tem, da lahko pet ali šest otrok pri rejnici, ki je svoje tri otroke že spravila do kruha , normalno odraščajo. Ne, da imam kaj proti rejništu, sprašujem pa se: Če je v Sloveniji 1200 čakajočih na posvojitev – mislite, da nihče od teh ljudi ne bi otroka vzel v rejništvo?
Ob vsem tem sem jezna po eni strani in slabe volje, ker se bojim, da se ponovno ne bo zgodilo nič!
In samo še to: obnašanje ga. Kovšče se mi je zdelo pod vsakim nivojem. Ne glede na to, ali se strinja z nekim programom ali ne, kulturen nivo komuniciranje je vsaj na TV dobrodošel.

Strinjam se z vami, po včerajšnji oddaji mi jeostal grenak priokus. Da se razumemo, priznam, da je med rejnicami tudi veliko takih, ki imajo otroke v reji, res zaradi ljubezni do njih (in njim se oproščam že vnaprej) vseeno pa se mi zdi, da večina rejniških družin počne to zaradi denarja.
Že res, da je nagrada za delo majhna, vendar je delež oskrbe in materialnih stroškov dokaj visok, če preračunate in pomislite, da imajo v rejništvu več otrok (4 – 5) močno dvomim, da zanje zapravijo cca. 400.000 na mesec. Saj to je več, kot zasluži povprečna slovenska družina. Ves čas sem razmišljala o tem, da jim je res prednosten denar in da jim rejništvo predstavlja dober vir zaslužka.
O tem, da rejniška družina skrbi za otroka in mu daje varen dom, pa bi lahko razpravljala. Poznam mlado žensko, ki je celo svoje otroštvo prebila po rejniških družinah – ne eni – temveč osmih. Pa ni bila problematičen otrok. Ko je bila stara 18 let, oz. ko je zaključila zadnji letnik srednje šole, so jo zadnji rejniki postavili na cesto.

Ključne sinočnje besede pa so bile, da otrokom teče čas drugače. In mi je žal, da te misli ni nihče več razvijal. 5 let v življenju otroka lahko pomeni prestop v najstništvo, odraslost… Oblikovanje samopodobe v ljubečem domu je gotovo nekaj drugega kot živeti v domu, kjer veš, da “te redijo”.

Zato tudi sama podpiram napore posvojiteljev, omejitev časa, ki ga lahko otrok preživi po rejniških družinah, hitrejši odvzem roditeljskih pravic… Roditi otroka še ne pomeni lastiti si ga in največ kar bi ti starši, ki ne morejo (ali ne znajo oz. nočejo) skrbeti zanj lahko storili zanj in tako izkazali svojo ljubezen do njega je to, da bi mu poiskali topel dom.

Pri nas pa je posvojitev še vedno tabu tema. Tisti, ki da otroka v posvojitev je zaznamovan od okolice, ki bolj tolerira “so otroci v reji” kot pa posvojitev samo.

In medtem, ko otroci čakajo na to, kdaj se bodo njihovi biološki starši “uredili” mineva njihovo otroštvo brez prave ljubezni in občutka, da nekomu res pripadaš!

Lp, Dreja

Mislim, da gledate preveč enostransko. Tudi sama sem bila dolgo časa takega mnenja: Otroci naj gredo v posvojitev, če starši niso sposobni zanje skrbeti. Pa sem spoznala dekle, ki je pri 17. letih (fant dve leti več) rodila otroka. Njuni starši niso niti vedeli, da je noseča. CSD je prepričal dekle, naj da otroka v posvojitev. Ko pa je videla otroka, ni mogla podpisati dokumenta. Otroka so dali v rejo, mamica in očka sta ga obiskovala redno, deklica je končala srednjo šolo in se zaposlila, ustvarila skupno življenje s fantom in čez dve leti sta dobila otroka nazaj. Krize s strani otroka ni bilo, saj je bil ves čas navajen nanju, s strani rejnikov pa tudi ne, saj so vedeli, da se bo to enkrat zgodilo. Vendar pa so rejniki za otroka lepo skrbeli. Sedaj je otrok star 8 let in ne mamica ne očka ne on si ne predstavljata, da ne bi bili skupaj.

Niso vse stvari tako enostranske. Staršem se ne more kar odvzeti starševska pravica, če tega nočejo. Kam bi pa prišli?

Milena,

navedla si, da je ukrep trajal dve leti. To se vedno steje kot kratkotrajni ukrep in starsi so se ves cas trudili, da razmere uredijo. Cisto nekaj drugega kot tam, kjer starsi ne naredijo prav nicesar, v reji imajo dva ali tri otroke, se otrok se obiscejo ne. Vse je odvisno od primera do primera, se najbolj pa od pristopa in strokovne usposobljenosti strokovnih sluzb.

Naj se enkrat poudarim, potrebno je poskrbeti predvsem za ustrezno usposobljenost strokovnih sluzb. In poskrbeti za izobrazevanje posvojiteljev in rejnikov v lokalnih CSD.

Odgovorila sem predvsem tistim, ki trdijo, da je otroka potrebno dati takoj v posvojitev, če starši v tistem trenutku niso sposobni za starševstvo. S tem se absolutno ne strinjam. Se pa strinjam s tem, da bi bilo potrebno staršem postaviti določen ultimat: če otroka po svoji krivdi ne obiskujejo in nimajo z njim rednih stikov, bi se jim starševska pravica pač odvzela. To pa predvsem zaradi otrokove dobrobiti – petletni otrok, ki bi bil dodeljen staršem, ki ga niso niti obiskovali, bi vsekakor doživljal travme. Vendar mislim, da se to v praksi bolj poredko dogaja – da bi taki starši otroka tudi dobili.

Milena: Torej bi ti otroke, ki so v sirotišnicah ali pa so izgubili starše, dala v rejništvo, ne pa v posvojitev?
Poznam krasne posvojitelje in krasne rejnike.Kot je ugotovljeno iz debat, so primeri od otroka do otroka različni in zato obstajata rejništvo, ali pa posvojitev.Nikakor pa ni tema naših debat, kam bi kdo koga dal, saj so za to pristojni CSD-ji.
Torej ne poizkušaj naša zavzemanja, da stvari premaknemo iz mrtve točke pod krinko (predvidevam da si rejnica) peljati na svoj mlin.
Pa še misel rejnice iz oddaje:Milena: upam da ti svoje rejenčke, če za njih dobiš 105 tisočakov na mesec vendarle pelješ kdaj ven na kakšno “pico”

Od kod vam ideja, da bi jaz otroke, ki so izgubili starše, dala v rejo?? Kakšen absurd?!Zgoraj sem napisala samo to, da ne morem enoznačno trditi, da bi morali otroci, katerih starši so trenutno nesposobni za starševstvo, iti v posvojitev.

In ne, nisem rejnica. Imam svoje tri otroke in zaenkrat nimam nobenega namena jemati drugih v rejo. Sem se pa oglasila predvsem zato, ker mislim, da ni nikogar na tem forumu, ki bi stvari predstavil tudi iz druge plati. Zato niti slučajno ne poskušam stvari “speljati na svoj mlin”, ker mlina namreč nimam. Predstavljam pač le svoje mnenje in ne vem, zakaj vas je tako zbodlo. Mnenja so namreč, če še ne veste, lahko različna – tudi če sami nimamo nič od njih.

Kljub vašim mnenjem sem še vedno proti rejništvu. Kot vidim, se večina z mano strinja. Je pa res, da obstajajo tudi izjeme, ki jih ne zanima le denar. S 105.000,00 sit pa lahko otroka brez problema pelješ na pico, kajne? Pri rejnikih, kjer smo mi dobili našo punčko, so imeli 8 otrok! Pa naj mi kdo reče, da lahko nekdo skrbi za 8 otrok in jim nudi vso potrebno ljubezen! Nočem obrekovati teh rejnikov, vendar naša punčka za svojo starost niti slučajno ni bila dovolj razvita, samo prekomerno hranjena, da je dosti spala s polnim trebuščkom. Naj dajo rejence v rejo raje bodočim posvojiteljem, kot pa rejnikom s celo čredo revčkov! Veliko sreče in upanja želim vsem, ki čakate na otročičke.

Amy-1,

se strinjam. Tudi jaz se sprasujem, zakaj imajo ‘profesionalni’ rejniki v reji po 5 otrok (kot smo videli v oddaji Trenja), kljub temu, da je se najmanj 188 kvalificiranih rejniskih druzin, ki bi otroke lahko sprejele, da ne govorimo o posvojiteljih, ki bi zeleli vzeti otroke v rejnistvo. Eva je zelela o tem postaviti vprasanje na oddaji, saj so na CSD zavrnili vlogo, ces da je rejniskih druzin ze prevec, pa ni prisla do besede.

Drugo vprasanje je pa to, kako je mozno, da ima ena roditeljska druzina v povprecju v reji po 3 otroke!!! Se pravi, da jih imajo nekatere po 5 ali 6, ce predpostavimo, da jih je kar nekaj, ki imajo samo po enega. Ali ni jasno, da ce je v reji ze en ali celo vec otrok, da ni kaj dosti moznosti, da bi se taka druzina uredila? Kljub temu nase socialne sluzbe otroke dajejo rajsi v (dolgotrajno) rejnistvo. Verjetno je laze tako, zakon pa to omogoca ali morda se celo podpira.

Rejnici, ki ima tri rejenčke, teče delovna doba in je zdravstveno zavarovana. Torej tako, kot bi bila zaposlena. Če ima rejnica manj rejenčkov (enega ali dva), rejništvo ni obravnavano kot zaposlitev. In zato so najbrž tudi določene rejniške družine s tremi rejenčki (+ enim ali dvema domačima otrokoma).Vendar pa rejništvo kot zaposlitev pridobijo le redki rejniki – morajo imeti pogoje za to.

IN ker si CSD-ji prizadevajo, da bi rejnice, ki skrbijo predvsem za prizadete otroke, ostale doma in se tem otrokom posvečale, dovoljujejo možnost rejništva kot zaposlitve. Predstavljajte si rejnico z dvema prizadetima otrokoma, ki hodi še v službo. V tem primeru bi država morala plačevati za ta dva otroka še vrtec in dodatno negovalko oz. vzgojiteljico, kar nanese več kot če priznajo rejnici zaposlitev in ji dajo možnost da ostane doma z njimi.

Predstavljajte si, koliko državnega denarja bi šlo za tri rejenčke, ki so vsak pri svojem rejniku in imajo tudi vrtec (ali še posebno nego) zastonj – na državne stroške. Te tri rejenčke dajo lepo v eno družino, kjer državi ni treba plačevati stroškov za vrtec. Vse je namreč na koncu računica politikov.

Ja to je zelo lepo napisano in moralo bi biti tako. Pravljica.
V realnosti so pa zdravi otroci, namreč prizadetih otrok nočejo in ravno tako končajo v zavodih.
Brezposelna oseba ima prednost pred ostalimi, dobi takoj tri otroke da se lahko prijavi kot sp in s tem ima država en problem manj.
Če se pa prijaviš z željo da bi vzel enega samega otroka in mu res nudil vso potrebno ljubezen te pa že v štartu zavrnejo in povejo da imajo preveč rejnikov. Sem pa prepričana da bi imel otrok veliko več koristi če je sam pri družini oz. z bratcom/sestrico če jo ima kot pa v teh rejniških družinah po pet šest otrok.
Žalostno je da zavrnejo nekoga ki bi temu otroku nudil res vso ljubezen in potrebno pomoč samo zato ker že ima službo.
Je rejništvo skrb za otroke ali reševanje brezposelnosti????

Definicije pa so:
REJA: popolna oskrba TUJEGA otroka za plačilo
REJNIŠTVO: posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je namenjeno otrokom ki ZAČASNO ne morejo prebivati v biološki družini.

To pravi zakon in če bi se že samo teh dveh stavkov držali bi bilo marsikateremu otroku lepše.

Mene pa moti samo to, da nihče iz CSD ne sodeluje na tem forumu!!! Jaz ne vem, a si predstavljate, da bi npr. doktorji prišli z dela in se ne bi čisto nič zanimali za stvari, ki se jih zelo dotikajo?!?!? Predstojni iz CSD-ja pa povsod tako glasno vpijejo, kako imajo oni radi ljudi, koliko naredijo zanje, kako jih mori naša sociala,… in podobne traparije, na njihov račun pa v medijih letijo same kritike. Tu pa tam še pomagajo kakšne organizacije in skladi, za narod na CSD pa nam samo trgajo nepotrebni davkoplačevalski denar. Da pa ne govorim o pomoči CSD-ja pri posvojitvah! Mislim…,eh,škoda besed – ali pa ne?

halo=kako lahko gledas tako enostransko!vsak primer je zgodba zase nemoremo in ne smemo metati vse v en koš.kaj v primiru ce za otroka nisi sposoben skrbeti zaradi bolezni!!!in čez čas ti je zdravje povrjeno!Torej hvala bogu za rejništvo!

Čisto momogrede sem zasledila tale forum in ne morem verjeti!!!! Kako lahko sodiš rejnice, če situacije sploh ne poznaš?? Ja mogoče da se res kje najde kakšna ki ne ustreza ravno kriterijem, pa v vsakem poklicu so dobri in slabi delavci.
˝REJNICE VZAMEJO OTROKE PRAV Z NAMENOM, DA OD DRŽAVE DOBIJO MISLIM, DA 102.000 sit ZA OTROKA.˝ Zelo pametna izjava????? Koliko stane osem urna oskrba otroka v vrtcu?? Malo manj kot zgoraj navedeni znesek, ali ne??? Za osem ur!!!Tukaj pa je mišljena oskrba 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. In otrok ki ga sprejmeš v rejništvo, rabi ogromno časa, energije, ljubezni, da se socializira, da se začne vključevati v družbo, da sprejme normalen način življenja, da ve da se gre spat zvečer, da se je treba umivati, da….. da se ne preklinja, pretepa, krade….ogromno je stvari…..
Rejništvo je zete dejavnost??? Pa se še ti začni ukvarjati s tako ˝dejavnostjo˝ ki je po tvojem mnenju še celo donosna!!!
In ko se boš drugič odločil da boš karkoli izjavil, daj malo pemisli prej, da ne boš ˝kvasil˝prevelikih neumnosti!!!!!

Jaz ne bi nikogar kritizirala. Bi pa omenila eno. Moj mož je tudi oče 6 letne deklice, ki jo je njena mati dala v rejo svoji materi, ker sama na more skrbeti zanjo. Mož in jaz sva bila pripravljena deklico vzeti k sebi. Pa nisva imela nobene možnosti. Mož jo niti videti ne sme, ker mu njena mati ne dovoli, ker je pač z menoj. Otrok je v reji pri njeni materi in vsi živijo v isti hiši. Naj omenim, da ima še enega nezakonskega otroka, ki ga je tudi dala v rejo. Pa živijo vsi lepo na račun otrok. Kako pa starši z majhnimi plačami lahko skrbimo za svoje otroke in niti slučajno zaradi tega ne prejmemo za vsakega 103.000 sit, pa se nihče ne pritožuje. Lep pozdrav vsem!

Debata okrog Trenj v začetku lanskega leta se je očitno razvlekla do konca leta in še čez. Pri tem pa je stvar še vedno hudo aktualna, ali morebiti celo še bolj vroča. če spremljamo odzive Sindikata neodvisnosti, ki se zoperstavlja Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti.
Glede na to, da se s problematiko rejništva trenutno poglobljeno ukvarjam, bi vsem tem mnenjem dodala še svoje.
Res je, vsak ima pravico do svojega mnenja.
Res je, da imamo takšne in drugačne osebe, ki se odločijo postati rejniki-rejnice. Vsakega vodi nek svoj namen, sem pa prepričana, da denar zagotovo ne. Že drži, da dobijo nekateri visoke zneske, če imajo več otrok – kje dobimo takšen denar mi za lastne otroke? Pa vendar , jaz mislim, da bi nekdo , ki bi hotel zaslužiti nek denar, začel delati kaj bolj profitabilnega, kot rejo otrok. Kolikor sem jaz dobila vpogled odnose v rejniških družinah, bi rekla, da so odlični. Mislim, da se slike iz preteklosti več ne pojavljajo toliko (npr.zanemarjanje, dajanje na stranski tir, skrb za golo preživetje), ker namreč ravno takim otroke vzamejo. Če je z otroci kaj narobe, se to najprej opazi v šoli, slednja pa kar hitro javi CSD, ki stvar preveri.

Morda imaš prav Amy1, da starši, ki jim otroke enkrat vzamejo, ne bi smeli dobiti popravnega izpita iz starševstva. Morda! Ampak vsak primer je čisti individuum, tako da za vsakega otroka obstaja določen razlog, ki je prepleten s tisoče podrobnostmi – zakaj nek starš več ne more skrbeti za svojega lastnega otroka. Morda niso razlog slabe navade in razvade, morda je kriva bolezen, ki začasno onemogoči vlogo roditelja, pa morda prav ta, nima primernih sorodnikov, kamor bi dal nepreskbljenega otroka. Ko bolezen mine, se otrok vrne. Ne moreš vzeti nekomu roditeljskih pravic samo zato, ker je zbolel (saj vem, da je odvisno, za kakšno bolezen gre).

Nisem gledala tistih Trenj, zato ne vem kakšne primere so predstavili. Osebno menim, da je rejništvo dobra in zelo umesna zadeva, a morda nekoliko neprimerno urejena!