Spoštovani!

Širša javnost je lahko nocoj preko oddaje Trenja malo pobliže spoznala situacijo v zvezi z rejništvom, posvojitvami in problemi s tem v zvezi.
Tisti, ki se zanimamo za kakšno področje iz katerega koli razloga, ponavadi kar nekako spregledamo, da drugi vedo o tem bistveno manj ali pa nič.
Zase lahko rečem, da poznam nekoliko problematiko rejništva in posvojitev, da pa sem danes spoznala še veliko novih reči, ki mi dajo zelo misliti. In kjer lahko preverjam svoje znanje, vrednote, moralna načela in še marsikaj.

Zelo želim vsem otrokom topel dom in moje mnenje je, da ima posvojiteljstvo vendarle prednosti pred dolgotrajnim rejništvom. Malo pozna ura je da bi navajala vsa dejatva, ki me vodijo do tega mnenja (tako strokovna kot osebne izkušnje).

Vseeno pa bi še nekaj dodala; mislim, da je Primož velik človek in njegov portal pomeni marsikomu rešitev ali vsaj možnost rešitve večjih ali manjših problemov…Jaz dam kapo dol!

In drugo; vsem res iz srca želim, da bi si uresničili največjo željo v življenju. Vem, da marsikomu besede ne pomenijo veliko. Toda želje v vašem srcu, misli v vaših glavah in energija so tisti, ki vam bodo pomagali naprej in seveda upanje. Nikoli ne izgubite upanja!
Držite skupaj, si pomagajte, iščite možnosti, informacije…

Jaz mislim, da je nocoj že spet nekaj ljudi več, ki vam pošiljajo dobre misli!

pozdravček
Dragica

Dragica,
vsaka podpora je dobrodošla, čeprav “le” izrečena.
Tudi sama se pridružujem pohvali in zahvali Primožu, ki je obelodanil našo problematiko. Včerajšnja oddaja Trenja mi je bila všeč. Vse izjave seveda niso bile na naš mlin, vendar se mi zdi to povsem pošteno. Vsak lahko pove svoje mnenje. Mislim, da je vsak lahko dobil sliko stanja na področju posvojiteljstva in rejništva. Od osebnega stališča je seveda odvisno, katere izjave posameznikov so bile komu všeč ali pa malo manj všeč.
Sama lahko rečem… grobo … da je gospod Tivadar iz Ministrstva za v penzijo in upam, da ga bo zamenjal kdo, ki bo res želel nekaj narediti.
Gospa Bevc iz Deteljice pa se ne ozira na mnenja, da je njeno šolanje parov neke vrste diktat, ki ga nismo vsi pripravljeni sprejeti.
Gospodična, ki je v rejništvu preživela celo otroštvo in mladost je, po moje imela izredno srečo. Pridružujem se mnenju, da je dolgotrajno rejništvo lahko le izjema. Redka izjema.
Kaj menite ostali?
L.p.
Tejči

Jezna sem…
Gledala sem in ne vem, nisem genij, ampak meni je bilo jasno eno, da se preveč dolgo pusti otroke v nekem stanju, ko se ne ve ne kdo pije ne kdo plača, begajo od staršev, ki jim to itak niso, ne znajo biti, in rejnikov…
Če bi imela jaz kaj besede, bi se takoj, ko bi nekje nastopile neke težave, ornk poglobila v to in ugotovila,ali bodo starši tega otroka resnično kdaj še sposobni mu nuditi vse kar potrebuje, tu je predvsem ljubezen, varen dom, toplina in potem ostalo… in če temu ne bi bilo tako, nobeno rejništvo, ampak ljubeč dom, objem dveh novih staršev, ki nestrpno čakata otročička.
Edino to, je najbolje za otroka.Praksa pa je pokazala kaj…otroci so pri rejnkih, le te imajo ponavadi po 4 ali 5 otrok…in ti otroci hodijo na obiske k pravim starsem, vracajo se objokani, razocarani…seveda ne vsi..ampak vecina je pa le takih…in slisala sem tudi to, da ponekod tudi v rejnistvu ni vse tako roznato, kot so vceraj prikazali.Kar nekaj rejnic to dela zaradi profitnosti in ko sem vceraj slisala da za enega otroka dobi cca 100.000,00 ima jih 5, se pravi 500.000,00 sit na mesec in ji to ni dovolj, oprostite jaz bi ji takoj pobrala vse otroke in naj potem dela kar ji paše.
Biti rejnica nikoli ne sme biti profit, to je humana, srcna odlocitev neke osebe, ki se zaveda v kaj se spušča in ve da njeno delo nikoli ne bo tako plačano kot bi moralo biti, ampak ji bo vse tisti denarni primankjaj povrnil otrok, ki se bo ljubece stisnil v njen objem. Zato sem jaz proti, da bi jih dodali se kaksen znesek, če jim je to premalo, naj nehajo biti rejnice, veliko je drugih, ki bodo to sprejele iz srca zastonj, na lastne stroske ali veliko manjsi denar, ker si preprosto zelijo imeti ob sebi neko otrosko bitje in jih denar sploh ne zanima!
Vse to mi lepo kaze, da se je veliko zensk odlocilo biti rejnica le zaradi “lahkega” zasluzka, ponekod so otroci v takih druzinah revezi, garajo na kmetijah, hodijo v sole, prostega casa ni nic in komaj čakajo na polnoletnost da bodo zbezali iz takega doma.To so potrjene govorice kar nekaj rejnikov, izpred parih let nazaj, verjamem da se danes to se vdeno dogaja, skrito nasim ocem,povedati ne upajo, kam bodo pa sli…ostalim javnosti, centrom, pa je prikazano kako lepo jim je…
resitev je cim manj v rejnistvo in takoj v posvojitev, kajti posvojitelji so najboljsi za otroke,ali pa rejnice lahko, vendar proti placilu, pa da vidimo koliko bo potem se takih srcnih dam, ki tako ljubijo take otrocke!
Seveda sem sigurno naredila krivico rejnicam, ki pa so res prave rejnice, z duso in srcem in ne gledajo na denar in imajo rejniske otroke kot za svoje, vsem takim se iskreno opravicujem njih nisem imela v mislih, ko sem to pisala!

Hojla sotrpini in vsi ostali!

Že nekaj časa vas spremljam pri klepetu. Moram izraziti svoje razočaranje nad celotno zadevo glede uresničitve pogostijših posvojitev. Stara sem 36 let in sem se zdravila na GK Ljubljana od 18.leta dalje-neuspešno. Na CSD-ju imava z možem prošnjo za posvojitev že 4.leta. Razočaranje pa je toliko večje, ker se je zgodila v našem centru posvojitev dojenčka vendar so soc.delavke ocenile, da je mlajši par bolj primeren za otroka in mu ga tudi dodelile-kar paru tudi privoščim, saj smo pari medseboj prijateljiin vem da bosta super starša. Muči pa me dejstvo-vedno starejši par sva. Ali se bo kakšen malček smejal meni in mojemu možu ? Kar se tiče izobraževanja: midva sva obiskovala izobraževanje v skupini in sem bila na pol zadovoljna. Na eni strani izveš nekaj novega iz psihologije, srečaš pare v isti godlji, po drugi strani pa imaš občutek-če se ne eden od para slučajno ne udeleži srečanja (zaradi službenih razlogov) da te strokovni delavci milo rečeno čudno gledajo.

Vso srečo nam želim!

Pozdravljeni,
tudi sama včeraj spremljala oddajo Trenja in se nikakor ne morem strinjati z določenimi gosti in njihovim mišlenjem.

V rejniški družini sem živela 18 let. Nikoli ni bil iz strani socialne službe podan predlog za posvojitev, čeprav se mati ni nikoli spremenila. In to me jezi…v bistvu sem vsa ta leta čakala na njo in na njeno izboljšanje ( bila je alkoholičarka), v nekem smislu sem bila ” otrok na čakanju” – bo ali ne bo.

Morda bi lahko živela lepše življenje, čeprav so tudi rejniki lepo skrbeli zame, ampak vedno je bilo tisto, kaj če bom morala odditi nazaj k materi (čeprav si tega nisem želela).

Podpiram predloga v katerem bi starši imeli določen čas, da se spremenijo ali pa pustijo otroka ljudem, ki bodo zanj lepo skrbeli.

Mislim, da si to zasluži vsak otrok – starše, ki ga bodo imeli radi in zanj skrbeli, pa čeprav to niso njegovi biološki starši.

Mislim, da bi moralo biti rejništvo razdeljeno na dve veji in sicer:
1.kot služba ta naj bi bila tudi plačana kot poklic oz služba, vendar naj bi bile rejnice res prave, z izobrazbo in čutom za otroke in njihovo DOBRO in venomer pod nadzorom, imele pa naj bi največ 3 otroke .
2. pa kot nek nadomestek za posvojitev – tu naj bi bili dani otroci za katere se skoraj sigurno ve, da bodo imeli možnost posvojitve.

Tudi nama z možem je CSD ponudil nekakšno nadomestilo za posvojitev rejništvo, vendar tudi v istem stavku, kot smo zvedeli iz oddaje tudi za rejništvo ni otrok. Mislim pa, da se moramo vsi zavedati, da preden da par vlogo za posvojitev preterpi že veliko gorja in je zelo težko potem še spremljati razočaranega otroka, ki se vrača od obiska pri starših. Seveda pa to ni vedno nujno. Želim, da bi bilo čim več rejniških družin začasno in bi lahko otroci zaživeli nazaj normalno pri svojih bioloških starših, če pa to ni možno, naj se jih pa da nam – parom ki si srčno želimo postati starši. Zakonodaja se mora hitro spremeniti, saj je res, da nam čas drugače teče, kot pa tistim birokratom. Treba bo po hitrem postopku upeljati mednarodne posvojitve.

Vso srečo nam želim.

Pozdravljam napredek, da se je začelo govoriti bolj naglas okoli posvojitev in rejništva. Malo se mi je zdelo, da se je vse preveč vrtelo okoli rejništva, premalo pa se je govorilo napr. o prednostih posvojitve.

Družinska psihologinja, starejša gospa (pozabila priimek) pa je za moje pojme velikokrat brcnila mimo.

Meni osebno je imel najbolj prepričljiv nastop in je tudi kratko in jedrnato povedal, kaj in kako, očka od malega dečka iz Makedonije. Imel je jasna in prava stališča, ampak škoda, ker se okoli tega ni kaj več govorilo. Mislim na temo, kako je pomembno, da otroček čim prej začuti varen in zanesljiv dom.

Poleg rejnice s krasno izkušnjo bi bilo morda dobro kje dobiti tudi kakšo zgodbo z bolj žalostno vsebino, ki jih je verjetno tudi mnoooogo. Verjamem, da se je rejnica (iz Trenj) počutila v rejniški družini super, vendar kljub vsemu mislim, da ni pričala čisto iz srca. Kajti biti zavržen od lastnih staršev…. ne vem, no…. to so sigurno travme. Pa če te imajo tuji ljudje še tako radi.

Ata z Ministrstva pa…. je pač en ata, ki ne dohaja situacije, predvsem pa ni s srcem in dušo v teh zadevah, zato se bili njegovi odgovori zelo pavšalni, bi rekla … “kr neki”.

Društvo Deteljica…. no, verjetno zadevo res jemljejo zelo resno ion strogo, saj v končni fazi živijo od tega. Dvomim, da delajo prostovoljno. Se pa tudi sama navdušujem nad izobraževanjem, vendar toliko, kot sam par misli, da potrebuje. In prepričana sem, da posvojitev ni lahka stvar za partnerja. Zato je res dobro, da zveš tudi pasti, ki te čakajo. Kajti ni vse samo lepo. So problemi, ki pridejo in dobro je biti na njih pripravljen.

Na splošno – fino, da se je začelo in fino je, da imamo Med. over.net.

Še glede rejništva:

jaz pa sploh ne vem, če sem za rejništvo….. Kdo daje v rejo otroke? Ljudje s socialnega roba, alkoholiki…. skratka problematični ljudje, za katere pa že v štartu vemo, da bodo težko kdaj koli življenje vzeli v svoje roke in se postaivli na noge. Vsaj do te mere, da bodo lahko spet starši. Resnično bi bilo dobro videti statistiko, koliko otrok se vrne nazaj k sovjim staršem.

Še jaz malo pokomentiram, čeprav oddaje nismo spremljali v celoti, ker se je naš mali Junonček ravno odpravljal spat:
-punci ki ima z rejniki dobro izkušnjo čestitam in ji želim vse najbolše.Upam, da je tudi z ostalimi tako, čeprav malo dvomim, odkar poslušam, da imajo nekateri rejniki po 3,4 otroke in da je to poklicna dejavnost.
-Rejnica, ki pravi da z 100K sit ne more peljati otroka na pico:Upam, da ni veliko takih rejnikov.
-Očka,ki je posvojitelj otroka iz Makedonije: Veliko sreče in veselja vam želimo Junona,od Junone mož in najin mali Junonček hehe.Če bi lahko nekako kontaktirali,ste pri nas doma dobrodošli na kakšnem čveku.
-gospa od Deteljice: Hmmmmmmmm.Kaj že? No ja, če kateri par preceni, da bi rabil kakšno pomoč, je že prav, da obstaja institucija, kamor bi se obrnili. Midva sva vse napotke dobila na CSD, za kar se jim iskreno
zahvaljujeva.Kakšnih seans (ki so po možnosti še PLAČLJIVE) pa okoli tega ni potrebno zganjati in so za pare, ki se odločijo za posvojitev, prej obremenjujoče.
– gospod iz politike: Pač samo politik……….. Še enkrat menim, da je potrebno čim bolj insistirati na podpisu meddržavnih sporazumov.

Sicer pa:
Mi tako uživamo, da se tega ne da povedati.Ob enem čestitam vsem, ki ste šli na temo posvojitev na Trenja in vam ob enem želim, da tudi vam,ki še čakate na posvojitev čim prej uspe.

Mislm da je oddaja preveč zašla v rejništvo ter o tem koliko denarja dobijo rejnice. Bi se mogl bolj posvetit posvojitvam….mednarodnim kot pri nas.

No, pa še moj dodatek poleg tega kar je povedal že moj mož.
Najprej, fajn, da se je sploh začelo govoriti, čeprav sem pogrešala kaj bolj konkretnega s strani pristojnih institucij. A tega nedoločenega smo že navajeni.
In občutek sem imela, da je oddaja na koncu izzvenela tako kot da bi bila posvečena samo rejništvu.
Glede krasnih in čudovitih rejnikov – nama je sama socialna delavka povedala za 2 primera precej problematičnih rejnikov v njihovem okrožju, ki so jim vzeli otroke iz rejništva in jih dali drugam. Celo nama je ponudila, da sprejmeva enega od teh, za kar pa se nisva odločila. Po drugi strani pa so našega sončka začasno imeli v reji res dobri rejniki – vsaj kakor sva lahko ocenila sama, ko smo ga šli iskat in tudi socialna je rekla, da je tako dobrih rejnikov presneto malo.
Toliko o tem.
Moram pa še povedati, da me Deteljica s posiljevanjem svojega izobraževanja že prav malo nervira. Podpiram pripravo na CSD v smislu psihologije, razvoja otroka ipd., nikakor pa ne Deteljičino 3-letno torturo s skupinskimi srečanji, izleti idr., ki meji že malo na dr. Ruglja. In z željo, da bi bila še obvezna. Halo………. Pa saj nismo v totalitarni državi ali v zaporu. Poleg tega pa ljudje živijo normalno tudi z drugimi, morda celo hujšimi problemi in diagnozami in jim nihče ne pridiga, da so totalno v krizi, da niso sposobni živet, da nujno potrebujejo nekoga, ki bi jih vodil kot kakšen guru ipd. (malo karikiram, a tako zadeva izpade). Pa saj smo normalni ljudje in čisto normalno živimo (neplodni ali ne) – OK priznam, so tudi izjeme, ki rabijo strokovno pomoč. A to se dogaja na vseh področjih življenja. Seveda – gospa bi imela od države to lepo plačano – ali kot pravi nekdo, ki ga zelo cenim – če ne veš, v čem je štos, sledi poti denarja.
Predvsem želim povedati, da smo ljudje različni in imamo različno znanje, izkušnje, potrebe in želje. Če kdo želi in potrebuje tak program – prav. Naj bo udeležba prostovoljna. Ostali si bodo poiskali sebi primerne informacije ali podporo. Predvsem pa bi jo morali izvajati na CSD in to enako povsod. Zdaj nekje je, nekje ni, vsak CSD dela po svoje – in tudi to ni prav.
Se pa v nečem strinjam z Deteljico, in sicer, da je absolutno preveč dolgoletnega rejništva in da bi ga bilo potrebno omejiti.
In še psihologinja – dr. Čačinović – se mi zdi, da je že malo za časom.
Še enkrat vsa čast vsem, ki so se izpostavili na TV in veliko sreče vsem.
Lp, Junona