ČLANKI
Predlagam, da tukaj zbiramo članke, ki bodo objavljeni v časopisih, revijah,…
http://www.dnevnik.si/clanek.asp?id=118489
Dnevnik – Posvojitelji čakajo v vrsti
Lep vikend.
Danes ob 9.30 je bil petminutni prispevek na RGL. Če se bo dalo dobim bom dobila posnetek in obavlila na zavodski strani. Bo pa tudi tukaj link.
http://med.over.net/index.php?full=1&id=7834
Omejitev rejništva bi nam prihranila milijarde
Finance, dne 4.4.2005
http://www.radiocity.si/forum/viewtopic.php?t=1814
Posvojitelji čakajo v vrsti – 26 Mar 2005
Posvojitelji v Sloveniji imajo težave. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da je zainteresiranih parov mnogo več kot otrok za posvojitev. Otroka je sicer mogoče posvojiti tudi iz tujine, če njegova matična država presodi, da je to v njegovo največjo korist. Vendar je zaradi redkosti takih primerov urejanje dokumentov na uradih dolgotrajno. Viktorija Bevc iz društva posvojiteljskih družin Deteljica opozarja, da je pri posvojitvah treba gledati predvsem na korist otroka in ne na stiske odraslih, ki se soočajo z neplodnostjo.
PREMALO OTROK
V Sloveniji čaka na posvojitev okoli 200 parov, pravijo na ministrstvu. Po njihovih podatkih se je število posvojitev v zadnjih letih pri nas gibalo med 20 in 30 na leto.
Slovenski državljani načeloma lahko posvojijo otroka iz druge države, pojasnjujejo na ministrstvu. V teh primerih otrokova država določi, kakšno dokumentacijo morajo kandidati predložiti. Po njihovih izkušnjah vse države zahtevajo poročilo in mnenje pristojne ustanove v Sloveniji, ki zagotavlja, da je posvojitelj primeren in da bo otrok dobil dovoljenje za vstop v našo državo ter stalno bivališče v njej.
Prav tu pa se še bolj zaplete, saj strokovni delavci v centrih za socialno delo v takšnih primerih ne zanjo pomagati, češ da je za to pristojno ministrstvo, tam pa je odgovore pa izkušnjah Nataše Vidic težko dobiti. Meni, da bi bilo zato dobro, da bi Slovenija podpisala sporazum o mednarodnih posvojitvah s čim več državami in tako postopke čim bolj uredila. “Posvojitelji se za zdaj znajdejo, kakor vedo in znajo,” pravi.
Sendi Murgel iz skupnosti centrov za socialno delo pa pravi, da velikega pritiska na centre zaradi posvojitev, razen po cunamijih, doslej ni bilo. Če bi bilo več mednarodnih posvojitev, bi se tudi nevednost o postopkih uredila, je prepričana.
RAJE REJNIŠTVO KOT POSVOJITEV
“Če ima par veliko željo po otroku, mu lahko pomaga tudi z rejništvom,” predlaga Murglova. Po njenem mnenju dajejo centri rejništvu v Sloveniji velik pomen. “Starše želimo opremiti, da bi bili sposobni vzeti otroka nazaj, pa tudi otroka želimo ojačati, da bi se vrnil k svoji družini,” pravi.
Po mnenju Viktorije Bevc pa je prav to eden od vzrokov za tako malo posvojitev. “V raziskavi na visoki šoli za socialno delo so leta 1999 ugotovili, da je več kot 47 odstotkov rejniških otrok v stalni reji,” pravi. Na ministrstvu na vprašanje, ali je tudi stalno rejništvo deloma krivo za takšne težave pri posvojitvah, odgovarjajo, da ti dve področji urejata ločena zakona ter da je v zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih natančno določeno, katerega otroka se lahko posvoji.
“V Sloveniji moramo narediti reorganizacijo posvojitev,” pravi Viktorija Bevc. Po zakonu namreč priprava na posvojitev sploh ni predpisana, v njihovem društvu pa se bodoči posvojitelji nanjo prostovoljno pripravljajo tri leta. “V tem času naj bi ugotovili, ali bodo sploh zmogli prevzeti vlogo staršev,” pojasnjuje. Včasih namreč ugotovijo, da pri njihovi nameri otrok sploh ni na prvem mestu. “Ljudje v 27 odstotkih pridejo zaradi krize, ki jo doživljajo zaradi neplodnosti,” pojasnjuje.
Postopek posvojitve vodijo centri za socialno delo, tamkajšnji svetovalci pa po svoji presoji ustreznost posvojiteljev ugotavljajo s pogovori pri psihologu in socialnem delavcu, pojasnjuje Bevčeva. “Bistvo je, da s tem ne rešujemo stiske odraslih ljudi, ampak pomagamo otrokom,” poudarja.
Težave ob posvojitvi v tujini
Nataša Vidic je skupaj s soprogom pred nekaj leti želela posvojiti otroka v Sloveniji. V enem od centrov za socialno delo so ji povedali, da je čakalna doba pri nas zelo dolga. Ker ima mož ameriško državljanstvo in je takrat živel v ZDA, Vidičeva pa del leta v Sloveniji, del v ZDA, sta se odločila, da poskusita še v njegovi domovini. Po dve leti trajajočem postopku sta leta 2003 posvojila deklico iz Republike Kitajske. S selitvijo v Slovenijo pa so se njune posvojiteljske težave ponovno začele. Hotela sta urediti dekličino slovensko državljanstvo, ki ji pripada po zakonu, vendar jima usmeritev, kam naj katere dokumente predložita, v nobeni pristojni službi niso znali dati. “Vlogo sva na slovensko veleposlaništvo v Washingtonu oddala januarja lani, vpis v rojstno matično knjigo pa je bil avgusta. Medtem je bil otrok skoraj ves mesec brez zdravstvenega zavarovanja,” pravi Vidičeva.
vir Petra Drole – Dnevnik.si
_________________
Član KPRC – Klub Prijateljev Radia City
Želiš postati član Kluba prijateljev Radia City oziroma KPRC? (povezava)
plp Letanca