RAZOČARANJE
Moram se malo potožiti, na tem forumu me boste razumeli… Kot verjetno že veste, imam posvojeno 3,5 leta staro punčko. Včeraj sva bili na roj.dnevu njene prijateljice, kjer je zelo uživala. Ona! Ko sva odšli, je rekla, da ji je bilo zelo všeč in da bi rada še kdaj šla. Jaz sem odšla z malo slabšim razpoloženjem. Tam nas je bilo nekaj mamic, vse s “svojimi” otroki. Jaz sem bila edina posvojiteljica. V pogovoru je nanesla beseda tudi na to. Naj povem, da so ženske (in moški) nad tem vedno navdušene. Včeraj pa sem prvič naletela na žensko, ki ji to ni bilo niti malo všeč. Kar naenkrat je začela gledati name in celo na otroka z nekim čudnim pogledom, menda z odporom! Bila sem najprej začudena, potem razočarana, danes sem jezna! Ni ji bilo jasno, kako lahko nekdo vzame za svojega tujega otroka, ga lahko objema, ima rad,… Kaj takega od ženske, ki je sama mati, res ne bi pričakovala! Pravzaprav tega ne bi pričakovala od nikogar. Vem, da nekateri na odobravajo posvojitev, vendar sem se s takim prvič srečala. Upam, da jih ni veliko na svetu.
Amy,
nič se ne sekiraj. Ljudje so tako zaplankani, da človek verjeti ne more. Ne gledajo samo na takšne stvari postrani, tudi umetna oploditev je nekaj čudnega. Sicer pa sama veš koliko je nestrpnosti do homoseksualnosti ali pa do postavitve džamije. Če nekdo otroka naredi takole za šalo, sploh ne razume oziroma mu je tuje to, da otroka posvojiš. Pusti takšne ljudi, ker naslednjič pa bo nekoga grdo gledala, ko bo povedal, da je musliman. Ni se vredno sekirat. Ljudje (nekateri) so omejeni…
Neja
Se strinjam z Nejo,nikar se ne sekiraj, čeprav verjamem da te je prizadelo, ker tega iz ust ženske, ki je povrh vsega še mama, ni si pričakovala. Če jo boš še kdaj srečala, oziroma bo še kakšna otroška zabava na kateri bosta obe, ji povej, da si ti prav tako mama svojemu otroku, kot je ona, čeprav tvoj ni prišel iz tebe. Ali pa še bolje…preprosto jo ignoriraj!
Amy-1, vedi, da ta takšna ženska verjetno ni niti svojemu otroku dobra mati in nasploh ne morem verjeti, da bi bila dober človek, zato glavo gor, bodi ponosna na to, kar si naredila (zelo občudujem ženske, ki se odločijo za posvojitev).
Takšni ljudje niso vredni tvoje pozornosti, zato se na njih ne oziraj in uživaj z svojo punčko, ki ni nič manj tvoja, kot če bi jo rodila.
LP
Vsem hvala za spodbudne besede, vem , da je na svetu dosti več ljudi, ki razmišljajo z glavo in srcem, kot pa neumnih ženščin. Saj svet vendar gre naprej, posvojitve in umetne oploditve so danes nekaj vsakdanjega, nič sramotnega. Jaz nisem omahljiva ali prestrašena ženskica, pa vendar me je to stališče in odpor v očeh malo prizadelo. Sama sem ponosna na najino odločitev o posvojitvi, žao prav tako. Želim vam veliko sreče in veselja.
Amy-1, pozdravljena!
Na mojo in tvojo žalost je ljudi s takšnim razmišljanjem vseeno preveč. In sama se vedno bolj zavedam, da kdor ne hodi v posvojiteljskih čevljih ne more razumeti, kako zelo je bitje, ki je ob tebi zaželjeno, ljubljeno. Ko sem prebrala kar si napisala sem zelo živo začutila tvojo jezo in bolečino. Kolikor ti uspe, se nikar ne sekiraj; sama si velikokrat ponovim besede otroka, ki je razložil sošolcem, kaj pomeni biti posvojen. Rekel jim je: Biti posvojen pomeni to, da sem namesto v maminem trebuhu zrasel v njenem srčku!
Želim ti vse najlepše!
M
Nekje sem prebrala, da je mama posvojeni hčerki rekla, kako je podobna očetu, pa ji je hči rekla: “Saj veš, da mu ne morem biti, ker sem posvojena.”
Mama je je odgovorila:” Joj, to pa vedno pozabim.”
Ta posvojena hči je napisala, da so bile to najlepše besede, ki jih je slišala v svojem življenju.
Važno je, da je deklica “zasidrana” v vajinih srcih, za puhlo okolico pa se ne zmeni.
Imam svojega, biološkega, otroka in šele zdaj razumem, da ni bistvo, da otroka sam spočneš in donosiš (ja, seveda te to na nek način izpolni kot žensko), ampak je bistvo, da otroka sprejmeš in pri tem ne vidim nobene bistvene razlike med biološkimi starši in posvojitelji! Res čisto nobene in prav gotovo je tako, da če imaš resnično rad enega otroka imaš rad vse otroke! Torej, ti si njena mama, ker si se ti tako odločila v svojem srcu in konec! Lahko se pa vprašaš zakaj te besede te ženske tako bolijo, kje v tebi je še vedno nezaceljena rana…sej drugače bi se na njeno nezrelo stališče kratko in malo požvižgala. Pa še to…neka ženska piše, da občuduje tiste, ki posvojijo otroka. Jaz pa menim, da občudovanje ni potrebno, da tega niste naredili iz usmiljenja ali zato, da bi zapolnili lastno praznino, ampak zato, da bi tej konkretni deklici dali mamo in očeta…brez zahteve po občudovanju. Pri vseh teh stvareh skušam izhajat iz otroka. Če razmišljam prav… Lepo se imejte, življenje in starševstvo sta velika darova!
Tanja, jaz sem ji že povedala, da jo je v trebuščku nosila druga mamica, ki pa je ni mogla imeti. Mi smo jo dolgo čakali in potem je prišla k nam, ki jo imamo radi in smo sedaj njeni starši. Ona je to vzela tako bolj površno in mislim, da še ni prav razumela. Raje ji povem sama, kot pa da izve od koga drugega. In mislim, da je tudi prav, da s tem raste in to jemlje kot nekaj normalnega. Je pa seveda odvisno od vsakega posameznika, kako potem to sprejme. Veliko sreče vam želim.
Ko sem bila zdnjič jezna na neko osebo ki me je ignorirala mi je prijatelj rekel da ima ta oseba vso pravico mene ignorirat je pa moj problem če se s tem ne strinjam .
Tako ima tudi ta mati pravico da misli tako (mogoče je razočarana nad otrokom,tako vzgojena) .Tvoja odločitev pa je koliko njenih besed boš sprejela vase kolikim pa se boš umaknila in jih poslala naprej .
Vedi da ima vsak človek svoje mnenje in ga je težko spremeniti .Teža življenja je v tem da čim več vidiš težje živiš in ti ki si spregledala imaš težje življenje kot ona ki ne vidi koraka pred sabo.
Na srečo so taki ljudje ,večina ljudje take starše sprejema zelo pozitivno ker vedo koliko napora in bolečine je vloženo v posvojitev otroka.
Želim vam veliko sreče v prihodnosti
Roži, praviš, da ženske, ki posvojijo otroka ni treba občudovat, jaz pa mislim, da so vsega občudovanja vredne, ravno tako, kot mamice, ki imajo svoje otroke, saj je vzgoja otroka nekaj zelo težkega in zahtevnega in če imaš posvojenega otroka, se verjetno želiš še bolj potrudit, da otrok nikoli ne bi začutil, da bi ga njegova mamica imela kaj manj rada, kot če bi ga rodila in da starši nikoli ne bi imeli občutka, da so nekje zatajili.
Žalostno pa je, da se veliko parov, ki ne morejo imeti svojih otrok, ne odločijo za posvojitev ravno zaradi okolice, ker tega eni kratkomalo ne razumejo.
LP
Ali morda veš zakaj je gledala grdo oziroma ali je pojasnila zakaj je proti posvojitvam. Upam, da je prišlo do nesporazuma in da le ni tako “zaplankana”. Ne oziroj se na to in vedi da si se prav odločila in hvala bogu da imaš ljubko hčerkico. Veliko parov se trudi vendar je pot še dolga.
Sama glede posvojitve nimam pomislekov in kljub temu da imam dva svoja navihančka bi imela posvojenčka ravno tako rada, saj sem mnenja da sta oče in mama tista katera otroka negujeta kljub temu da nista roditelja.
Uf sem zakomplicirana.
Vsem drugim pa srčno upam da se jim izpolnijo pričakovanja.
Vse lepo T
Jaz pa bi rekla, da del občudovanja gre tudi mamicam, ki so otroke rodile in oddale v posvojitev.
To naredijo zato, ker mislijo, da ne bodo mogle dovolj dobro poskrbet za svojega otroka. Kaj pa mislite o tej požrtvovalnosti?
Mamice, ki otroka posvojijo pa to naredijo iz praktično istega vzroka, kot to naredimo tiste, ki jih rodimo in obdržimo. Torej ne posvojujejo otrok zato, ker ti nimajo nikogar, ki bi za njih skrbel, ampak izpolnjujejo svoje želje.
lep dan vsem
Ester