prispevek o posvojitvah
Pozdravljeni,
sem novinarka na Slovenski tiskovni agenciji – STA. Pripravljam prispevek o možnostih posvojitve v Sloveniji, predvsem o možnostih posvojitve iz tujine, saj kolikor vem, je posvojitev “po slovensko” zelo dolgotrajna, ker je otrok malo.
Ker sem na tem področju čisto mrzla in razen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne vem več, kje naj še iščem formalna določila ali pa praktične informacije o tem, kako in kaj če želi par posvojiti otroka, se obračam na vas, ki na tem področju verjetno veste že eno več kot knjiga.
Torej, prosim za nasvete, naslove, informacije…. karkoli, kar bi mi pomagalo pri gradnji mojega prispevka, da bom vedela, s kakšnimi težavami se soočate, kakšne možnosti vam nudi naša država. Ker pa se bom obrnila tudi na pristojno ministrstvo in pri njih iskala pojasnila in odgovore ter njiho vpogled na slovenske razmere, bom hvaležna tudi za kak namig za “prava” vprašanja zanje.
Lep pozdrav in srečno vsem!
Tjasa Doljak
Name se lahko obrnete kar na moj e-mail ([email protected])
Živjo!
Na žalost ti ne znam pomagati, saj sem šele na začetku razmišljanja o posvojitvi. Najbolj pa me zanima naslednje:
zakaj nam sedaj v EU-ju ne bo lažje vzpostaviti stikov z npr. Rusijo, Romunijo, …., da bi od tam lahko dobili otroke, ki si jih mnogi nadvse želijo pa jih je v sloveniji premalo za posvojitev? Kaj je ovira? Kaj ima vlada ali ministrstvo namen narediti na tem področju, saj je vse več problemov neplodnosti, oz rodnost je vse manjša v sloveniji.
Zdi se mi, da se o neplodnosti premalo govori in velokokrat se mi zdi, da smo zapostavljeni tisti, ki nimamo otrok. Čakanje na otroka pa je menda dolgo, ker je seznam posvojiteljev dolg. Upam, da te nisem s tem samo zmedla.
Upam, da boš uspela napisati dober članek in s tem pripomogla nam, ki nimamo otrok.
menim pa, da bi se morale javiti tiste, ki imate s tem iskušnje in pomagati novinarki na tem področju. ponavadi se vse samo “bunimo”, ko pa je treba kaj naredit ni od nikogar nič.
Lp, Teja
Pozdravljena,
Morda bi si najprej v arhivu pogledala RTV Slo prispevek o posvojitvah, ki ga je za Studio City pripravila ga. Alenka Kotnik (27.12.04).
Naslednji korak je obisk g. Tivadar-ja (ce sem si prav zapomnila ime) na Ministrstvu za delo in druzino (zadolzen za posvojitve ali mednarodne posvojitve) s vprasanji o tem, koliko programov imajo v ‘delu’, torej s katerimi drzavami pripravljajo bilateralne sporazume, kako dalec so z njimi in kdaj pricakujejo vzpsostavitev formalnega postopka z njimi (in zakaj ne).
Se en korak je obisk razlicnih Centrov za socialno delo in preizkus niihove izobrazenosti in pripravljenosti za izvajanje mednarodnih posvojitev (vnaprej lahko povem, da vecinoma ne bodo imeli pojma). Vsaj dveh ali treh.
Obstaja tudi drustvo posvojiteljev Deteljica (Grabloviceva ?), ki lahko pomaga z informacijami.
Jaz bi si zelela tudi podatke iz drugih EU drzav o tem, koliko sporazumov in katere imajo, ce je take informacije mozno dobiti (morda obstaja kak urad v Bruslju?
Pa veselo na delo in veliko uspeha!
Spoštovana g-a Tjaša, veseli me, da se še kdo zanima za posvojitve, predvsem iz tujine. Mislim, da boste imeli kar nekaj težav pri pridobivanju podatkov pri naših ustanovah, vendar je že čas, da jih nekdo malo predrami. Naj vam povem, da sem ena izmed uspelih posvojiteljic iz tujine, vendar sva si z možem pomagala predvsem sama. Določene informacije boste dobili tudi na tujih predstavništvih v SLO, CSD so bolj nezainteresirani. Midva z možem sva dobila pri nas na ministrstvu za delo, …informacijo, da je Slovenija podpisala konvencijo o pravicah otrok in posvojitvah iz tujine (leta 2001 !). Z vsemi kupi papirjev, za katere rabiš precej časa in denarja, sva vsa optimistična odšla v Moldavijo, kjer je njihova birokracija ugotovila, da to sploh ni res! Predstavljajte si najino grozo in začudenje!!! Kako lahko na min. dajo napačne izjave! Potem sva kar od tam pritiskala in težila direktno v HAAG(četrket in petek), da je šel potem naš konzul v ponedeljek to res podpisat! To je bila res ena “cvetka” našega sistema. Verjetno jih boste odkrili še več, želim pa vam in vsem veliko dobrih novic in srečno!
Pozdravljena,
vesela sem, da nam bo še nekdo pomagal v tej bitki, ki jo bijemo s svojimi čustvi, partnerji, vlado,… , saj dokler sam ne stopiš v to zgodbo, jo težko razumeš.
Najlažje vam bo razumeti posvojitelje, če se postavite v vlogo para-posvojiteljice, ki je “ravnokar” dobila od biološke ženske otroka v porodnišnici v BIH-mednarodna posvojitev in zdaj si morate urediti vse potrebne dokumente – kako bodo v porodnišnici vpisali njegove podatke: priimek, naslov, rojstni kraj, kako boste uredili vpis v matično knjigo v SLO, kako boste pridobili osebni dokument, potni list, državljanstvo, zavarovanje za otroka, zdravstveno izkaznico… vse to pri nas???
Ker ste novinarka, vam bodo nekatere stvari lažje, druge težje dostopne, ko boste zbirali te podatke, a vseeno je prav, da se o tem piše in govori, saj opažam po tem in še katerem forumu ali po vprašanjih sorodnikov, znancev, prijateljev, sodelavcev, da še gledajo na POSVOJITEV z mešanimi občutki in z premalo osveščenosti.
Vprašanja:
1. ZAKAJ NI SKLENJENEGA BILATERALNEGA SPORAZUMA ZA POSVOJITEV Z NEKDANJIMI DRŽAVAMI HR, BIH, SICG, MAKEDONIJE?
2. ČE JE MOŽNA MEDDRŽAVNA POSVOJITEV IZ HR, BIH, SICG, MAKEDONIJE, ROMUNIJE, BOLGARIJE, ZDA, KITAJSKE …, KAKŠEN JE PRVI KORAK ZA UREJANJE DOKUMENTACIJE ZA POSVOJITEV: MINISTRSTVO, VELEPOSLANIŠTVO, CENTER,…? KAKO MORA DOKUMENTACIJA POTEKATI, KO OTROK ZAPUŠČA DRŽAVO ALI DA CENTER ALI MINISTRSTVO OD KODER OTROK ODHAJA DOKUMENTE NAŠI DRŽAVI ALI MORA POSVOJITELJ ZA TO POSKRBETI (SE ZNAJTI) SAM ALI,…????
P.S.: Namreč naše ministrstvo suhoparno odgovarja, da se pogoji za posvojitev otroka med državami razlikujejo, da ima vsaka država svoj zakon, a tej razlagi bi rada izbila dno. Vkljub dopustnim razlikam v sistemu posvojitev otrok, Evropska unija spodbuja skladnost nacionalnih zakonov s Haaško konvencijo o meddržavnih posvojitvah.
3. JE PODAN KAK PREDLOG ZAKONA V PARLAMENTU ZA SKRAJŠANJE ENOLETNE DOBE ZA POSVOJITEV OTROKA PRI NAS? V SLOVENIJI IMA BIOLOŠKA MATI MOŽNOST ZA PREMISLEK ENO LETO, V MAKEDONIJI 3 MESECE,… KAKO JE V BIH, SICG, ROMUNIJI, BOLGARIJI?
4. KOLIKO JE BILO »RAZDRTIH« POSVOJITEV PRI NAS IN V TUJINI, KO SI JE BIOLOŠKA MATI PREMISLILA IN ŽELELA OTROKA NAZAJ?
5. KOLIKO JE BILO MEDDRŽAVNIH POSVOJITEV PRI NAS?
6. KAKO TEČE PROCEDURA, KO SI Z OTROKOM NA TUJI MEJI, KI NI ČLANICA EU ALI TUDI JE IN ŽELIŠ POSVOJENEGA OTROKA PRIPELJATI V SLO?
7. ALI OB VSTOPU V EU OBSTAJA KAKŠNA NOVA ZAKONODAJA GLEDE NADOMESTNEGA MATERINSTVA ALI SE KAJ RAZMIŠLJA V TEJ SMERI?
8. KOLIKO JE SEDAJ PRIJAVLJENIH PAROV NA CSD ZA POSVOJITEV V SLOVENIJI? KOLIKO TEH PAROV BI JIH POSVOJILO IZ TUJINE?
Želim, da bi vaša oddaja pomagala vsem nam, ki se borimo za naše “SRČKE”.
Lep dan.
Dragi vsi,
ki ste mi doslej prijazno pisali, pa tudi vsi ostali tukaj.
Najlepša hvala za vse napotke, podatke in nasvete. To mi bo dobra iztočnica in popotnica za začetek. Brala sem tudi vse vaše ostale poste na tem forumu, tako, da sem si (upam) ustvarila približno sliko o tem, skozi kaj morate iti v poskusih posvojitve.
Upam, da bom s svojim delom pomagala tudi vam.
Srečno vsem, če pa želite še kdaj stopiti v stik z mano, mi lahko pošljete tudi mail na [email protected]
Lep pozdrav, Tjasa Doljak
Bila sem nekaj časa v Deteljici, a imam slabe izkušnje, saj mi delujejo kot neke vrste sekta, ki te prisilijo s svojimi razmišljanji, da delaš in misliš po njihovo in ne več s svojo glavo.
Vesela sem, da priprava kot šola za posvojitev ni bila zakonsko potrjena, ki je vzklila pri njih, saj ne vem, kakšna je razlika med mano, ki bi želela posvojiti otroka in »sosedo«, prijateljico,.., ki je rodila po naravni poti?! Nekatere te mamice so manj pripravljene na otroka kot ženske, ki si želijo otroka posvojiti. Bi jaz, ki ne morem imeti otroka po biološki poti, ne po umetni oploditvi otroka zato zapostavljala, ga zlorabljala,….????!!!! Se bi morala s partnerjem res 3 leta voziti v Ljubljano ali kamor koli že, da naju ti socialni delavci pripravijo na otroka, katerega že 10 let sanjam, iščem in si ga želim stisniti k sebi, ne glede od kod prihaja?? Smo posvojitelji res tako slabi ljudje, da potrebujemo ne vem kakšne priprave na otroka? Vsak ima svoj pristop, topel in čim manj boleč na vključitev posvojenega otroka v novo spremembo okolja in dovzetnost za druge ljudi-posvojitelja, sorodnike, prijatelje. Mislim, da se Deteljica ne more kosati s človeškim razumom in idividuom, ki ga vsak posvojitelj ima za sebe. Vsak starš, naj bo posvojitelj ali ne, želi otroku iz vseh plati le najboljše.
Na našem CSD imamo enkrat mesečno srečanja, katera pobuda je bila s strani posvojiteljev. Zaposleni so bili presenečeni in hkrati veseli, da si želimo njihove pomoči in informacij. Marsikaj smo se naučile in se še učimo, a nič ni pod pritiskom. Smatram, da kdorkoli želi imeti otroka, zato ne potrebuje “šole” in njihovih “ocen”, kdaj je kdo sposoben posvojiti otroka. Instinkt in nagon nadomestita znanje, ko dobiš otroka v naročje.
P.S.: kaj vi mislite, potrebujem res šolo, da razumem biološko potrebo, kadar bi bil otrok lačen, ali kadar bi jokal, kadar bi spraševal o svoji preteklosti? Zamislite si, da morate če bi bil zakon sprejet, še narediti šolo za posvojitelje?! Še imate na voljo moč in vzdržljivost, da vas nekdo ocenjuje in izprašuje, že po vseh kolobocijah, ki ste jih doživeli ob spoznanju, da ne morete imeti lastnih otrok, tudi z umetno oploditvijo ne in še niste pripravljeni po drugih ocenah na posvojenega otroka?!
Tako preprosto ni, pa vseeno ni potrebno stvari še bolj zakoplicirati.
Lep pozdrav.
Draga Tit, tebi in vsem ostalim, ki si toliko želite otroka, držim pesti, da s evam uresniči želja. Mislim, da je par, ki ne more imeti svojega otroka, nanj kot posvojitelj bolj pripravljen, kot pa par, ki se mu to kar “zgodi”. Resnično ne more nihče para pripravljati na starševstvo bolj kot pa leta in leta neuspelih poskusov in sanj. Midva sva tudi posvojila punčko( kar verjetno že veste) in ne potrebujeva nobene pametne organizacije, ki bi nama solila pamet. Moji znanci so posvojili otroka v BIH na tak način, da so vzeli njihovo državljanstvo, ki so se ga po posvojitvi odpovedali. Vem, da so na tak način kar hitro prišli do otroka. Ste razmišljali v tej smeri? LP
Hvala za vzpodbudne besede.
Mislim, da v Srbiji in BiH že vsi “vedo”, da jaz in moj mož želiva posvojiti otroka, saj so vloge oddane na nekaj centrih.
Ja, razmišljala sva, da bi si eden vzel državljanstvo, a poanta je v tem, da čakama še na eno možnost, potem pa bo res potrebno izumiti novo pot.
Ne vem več, kam se naj še obrnem in pisala sem v Azijo, kjer so imeli potres. Vem, da je možnost 1:1.000.000, a če ne bi poskusila, bi si očitala, kaj pa če….
Bomo videli.
Lep dan.
Seznam podpisanih konvencij bi najbrž moral biti v kakem uradnem listu oz. vsaka konvencija objavljena posebej.
Tit, glede priprav na starševstvo – sama sem rodila dva. Po prvem porodu sem bila tako polna čustev, da bi mi bilo čisto vseeno, katerega otroka bi mi porinili v roke, jaz bi ga vzela domov in imela za svojega. Tako sem se počutila. (Po drugem porodu je bil občutek drugačen). Zato verjamem, da otroci v ženskah zbujajo starševska čustva, pa če jih rodimo ali ne.
Ker otrok preprosto ne dajo!
O tem je govora pod neko drugo temo. Sirotišnice namreč dobivajo denar glede na število otrok in je v njihovem interesu, da jih imajo čim več. Če bi vse dale v posvojitev, pač ne bi imele takšnih prihodkov…. Zelo svinjsko in glede na to, da nam v Evropi na splošno manjka tako naraščaja kot otrok za posvojitev, materialno pa bi jih bili sposobno preživeti… Podobna fora kot pri hrani – mi se preseravamo z njo in jo mečemo stran, drugje pa umirajo zaradi lakote, pa je na svetu toliko vsega, da bi bilo za vse približno dovolj.
Draga Tit,
ni prav, da obsojaš društvo Deteljica kot nekakšno sekto. Ne vem koliko časa si bila članica, ko sva midva z možem začela hoditi v Deteljico nama je bilo tudi vse zelo čudno. Sedaj pa na stvari gledava povsem drugače. V
Deteljico prideš prostovoljno in nihče te v nič ne sili. Moje mnenje pa je, da takrat ko postaneš član je prav, da spoštuješ njihova pravila in delaš po programu, ki ga že 10 leto vodita ga.Viktorija Bevc in ga.Anita Kovačec.
Naj malo povem kaj se dogaja v društvu, da si ne bo kdo napačno stvari razlagal.
Dobivamo se 2xmesečno, 1xmesečno gremo na pohod, imamo razna predavanja strokovnih delavcev na temo posvojitev, preberemo kakšno knjigo in še kaj bi se našlo.
Moje mnenje je, da je prav, da se tisti, ki namerava otroka posvojiti pripravi na to, da slišiš kakšne težave in seveda tudi veselje prinaša posvojeni otrok, ker če si hočemo priznati ali pa ne to ni naš rodni otrok in vsak nosi svojo zgodbo s sabo, ki jo bo želel nekoč slišati.
Draga Tit nismo vsi pripravljeni sprejeti otroka brez priprave pa naj si ga še tako želimo. Dobro pa je da se ti otroci med sabo srečujejo.
Mocno dvomim, da tale teorija velja. Ljudje, ki vodijo sirotisnice, gotovo niso zaniteresirani za to, da bi bile prepolne, prav tako pa so podpore, ki jih dobijo na otroka dokaj majhne.
Na zalost je potreben pri posvojitvah, se posebej mednarodnih, utecen postopek, da prepreci zlorabe otrok. Medtem pa cas tece, otroci so starejsi, posvojitelji tudi.
Morda bi se veljalo v zvezi s sirotami cunamija obrniti tako na mednarodne humanitarne organizacije (google?), kot tujdi na ambased prizatetih drzav in nase minisrtrstvo za delo in druzino (g. Tivadar).
Pozdrav!