ZAKON O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH
uradno prečiščeno besedilo
(ZZZDR-UPB1)

Uradni list Republike Slovenije Št. 69 / 24. 6. 2004 / Stran 8471-8476

Četrti del

P O S V O J I T E V

1. Pogoji za posvojitev in razmerja, ki nastanejo
s posvojitvijo:

134. člen
Posvojiti se sme samo mladoletna oseba.
135. člen
Nihče ne more biti posvojen od več oseb, razen če sta
posvojitelja zakonca.
136. člen
(1) Posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne
brata ali sestre.
(2) Skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler
traja med njima skrbniško razmerje.
137. člen
(1) Posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj
osemnajst let starejša od posvojenca. V izjemnih primerih sme center za socialno delo, potem ko razišče vse okoliščine primera in se prepriča, da bi bila taka posvojitev v posvojenčevo korist, dovoliti posvojitev tudi posvojitelju, ki ni osemnajst let starejši od posvojenca.
(2) Za posvojitev mladoletne osebe, ki je starejša kot
deset let, je potrebno njeno soglasje.
138. člen
Zakonca lahko samo skupaj posvojita otroke, razen če
eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca.
139. člen
Posvojitelj ne more biti:
– oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica;
– oseba, za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo posvojenca;
– oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko
pravico v otrokovo korist;
– oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ali ki je
tako duševno prizadeta ali bolna, da utegne spraviti posvojenčevo zdravje in življenje v nevarnost.
140. člen
(1) Posvojitelj je izjemoma lahko tuj državljan, če center
za socialno delo za otroka, ki naj bi bil posvojen, ni mogel najti posvojitelja med državljani Republike Slovenije.
(2) Za posvojitev otroka, ki ga posvoji tuj državljan, morata dati soglasje minister, pristojen za družino in minister, pristojen za upravo. Soglasje ni potrebno v primeru, če je posvojitelj zakonec otrokovega roditelja.
141. člen
(1) V posvojitev se sme dati samo otrok, čigar starši so
neznani ali že leto dni neznanega bivališča ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev. Ni potrebna privolitev roditelja, ki mu je bila odvzeta roditeljska pravica, ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje.
(2) Posvojitev je možna po preteku enega leta od izpolnitve pogoja iz prejšnjega odstavka. Posvojitev je izjemoma možna tudi pred pretekom tega roka, če center za socialno delo ugotovi, da bi bilo to v korist otroka.
(3) V posvojitev se sme dati tudi otrok, ki nima živih
staršev.
142. člen
S posvojitvijo nastanejo med posvojencem in njegovimi
potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki enaka razmerja kot med sorodniki, če zakon ne določa drugače
143. člen
Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca
do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in
dolžnosti staršev in sorodnikov do njega.
144. člen
Posvojitev se ne more razvezati.
145. člen
Pri posvojitvi se v rojstno matično knjigo vpišejo posvojitelji kot posvojenčevi starši.

2. Postopek za posvojitev

146. člen
Postopek za posvojitev začne center za socialno delo
po uradni dolžnosti ali na predlog bodočega posvojitelja.
147. člen
(1) V postopku za posvojitev se morajo priskrbeti
izpiski iz rojstnih matičnih knjig in druge ustrezne listine
za posvojitelja in posvojenca ter ugotoviti, da bodočemu
posvojitelju ni bila odvzeta roditeljska pravica.
(2) Preden center za socialno delo odloči o posvojitvi,
mora zaslišati polnoletne brate in sestre, stare starše
oziroma če ti niso živi, strice in tete otroka, čigar starši so
neznanega bivališča ali niso več živi.
148. člen
Da se ugotovi, ali se bosta posvojenec in posvojitelj
lahko vživela v novi položaj in ali bo posvojitev za posvojenca koristna; center za socialno delo lahko odloči, da bodoči posvojenec preživi v družini posvojitelja določen čas pred odločitvijo o posvojitvi.
149. člen
Če center za socialno delo iz vsebine predloženih
listin ali poizvedb o posvojitelju, ki jih opravi pred odločitvijo o posvojitvi, ali na podlagi spoznanj iz časa, ki ga je otrok preživel pri bodočem posvojitelju pred odločitvijo o posvojitvi, ugotovi, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za posvojitev ali da posvojitev ne bi bila v korist posvojenca, z odločbo zavrne predlog oziroma ustavi postopek za posvojitev.
150. člen
(1) Če center za socialno delo ugotovi, da so izpolnjeni
s tem zakonom določeni pogoji za posvojitev in da je
posvojitev posvojencu v korist, izda odločbo o posvojitvi.
(2) V odločbi o posvojitvi se vpiše ime in priimek posvojenca, ki mu ga je določil posvojitelj.
151. člen
Pravnomočno odločbo o posvojitvi pošlje center za
socialno delo pristojnemu matičarju, da jo vpiše v matično knjigo.

3. Neveljavnost posvojitve

152. člen
Posvojitev je neveljavna, če niso bili izpolnjeni pogoji,
določeni v 134., 135., 136., 137., 139., 140. in 141. členu
tega zakona.
153. člen
Center za socialno delo po uradni dolžnosti ali na zahtevo posvojenca, njegovih staršev ali posvojitelja uvede postopek za razveljavitev odločbe o posvojitvi.

Peti del

R E J N I Š T V O

1. Namen rejništva

154. člen
Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso
njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen
osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje
ter delo.
155. člen
Pod varstvom in nadzorstvom so otroci, ki jih odda v
rejništvo center za socialno delo, pa tudi otroci, ki jih starši
sami oddajo v rejništvo.
156. člen
Z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti
staršev ali skrbnika, ki jih imajo po tem zakonu.
2. Rejništvo po odločbi centra za socialno delo
157. člen
(1) Center za socialno delo odda v rejništvo otroka, ki
nima svoje družine, otroka, ki iz različnih vzrokov ne more
živeti pri starših ali otroka, katerega telesni in duševni razvoj
je ogrožen v okolju, v katerem živi.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko
center za socialno delo odda v rejništvo otroka, ki mu je potrebno
usposabljanje v skladu s posebnimi predpisi (otroci z
motnjami v telesnem in duševnem razvoju).
158. člen
(1) Center za socialno delo odda otroka v rejništvo s privoljenjem
staršev oziroma roditelja, pri katerem otrok živi.
(2) Privoljenje staršev ni potrebno, če je bil otrok staršem
odvzet.
159. člen
Če je treba oddati v rejništvo več otrok, ki so bratje in
sestre, se oddajo praviloma vsi v isto družino.
160. člen
O oddaji otroka v rejništvo izda center za socialno delo
odločbo.
161. člen
Po oddaji v rejništvo si mora center za socialno delo
prizadevati, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok
oddan v rejništvo.

3. Rejnik

162. člen (prenehal veljati)
163. člen (prenehal veljati)
164. člen (prenehal veljati)
165. člen (prenehal veljati)
166. člen (prenehal veljati)

167. člen
(1) Center za socialno delo spremlja razvoj otrok v rejništvu in nadzoruje vzgojo in izobraževanje rejencev ter izpolnjevanje drugih obveznosti iz rejniške pogodbe.
(2) Center za socialno delo po potrebi ukrepa, da se v
vseh primerih in na najboljši način uresničuje namen rejništva.
168. člen (prenehal veljati)
169. člen (prenehal veljati)

4. Prenehanje rejništva

170. člen
– s polnoletnostjo otroka oziroma že prej, če je rejenec
usposobljen za samostojno življenje;
– če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila potrebna
oddaja otroka v rejništvo.

171. člen (prenehal veljati)
172. člen (prenehal veljati)
173. člen (prenehal veljati)
174. člen (prenehal veljati)

175. člen
Če se rejniška pogodba odpove ali razveže, ukrene
center za socialno delo, kar je potrebno za nadaljnje varstvo otroka.

5. Oddaja otroka v rejništvo po starših

176. člen
(1) Starši, ki sami oddajo otroka v rejništvo in oseba, ki
otroka sprejme, morajo najpozneje v enem mesecu obvestiti o tem center za socialno delo.
(2) Center za socialno delo, ki ugotovi primere takega
rejništva na svojem območju, je dolžan obvestiti o tem pristojni center za socialno delo.
177. člen
Če je pri osebi, kateri so starši sami oddali otroka v
rejništvo, ogrožen telesni in duševni razvoj otroka ali če je mogoče utemeljeno sklepati, da v danem okolju ne bo dosežen namen rejništva, ukrene center za socialno delo, kar je potrebno za otrokovo korist.

Šesti del
S K R B N I Š T V O

1. Namen skrbništva

178. člen
(1) Namen skrbništva nad mladoletnimi osebami je, da
se s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razvije osebnost mladoletnih varovancev in da se varovanci usposobijo za samostojno življenje in delo.
(2) Namen skrbništva nad drugimi osebami je varstvo
njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo,
zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje.
(3) Skrbništvo ima tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom.

2. Skrbnik

179. člen
Osebi pod skrbništvom postavi center za socialno delo
skrbnika. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna.
180. člen
Za skrbnika se postavi oseba, ki ima osebne lastnosti
in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in
ki privoli, da bo skrbnik.
181. člen
Skrbnik ne more biti:
– oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica;
– oseba, ki nima poslovne sposobnosti;
– oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca;
– oseba, od katere glede na njene osebnostne lastnosti
ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši ni mogoče pričakovati,
da bo pravilno opravljala skrbniške dolžnosti.
182. člen
(1) Če je mogoče, in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov sorodnik.
(2) Skrbništvo se lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi,
ki imenuje osebo, odgovorno za izvajanje skrbništva.
183. člen
Pri imenovanju skrbnika upošteva center za socialno
delo želje varovanca, če jih je zmožen izraziti, ter želje njegovih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca.
184. člen
Osebi pod skrbništvom, ki je v varstvu in oskrbi v vzgojnem, socialnem, zdravstvenem ali drugem zavodu, postavi center za socialno delo skrbnika za opravljanje tistih skrbniških nalog, ki jih ta zavod ne opravlja v okviru svoje redne dejavnosti.
185. člen
(1) Center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod
skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost.
(2) Center za socialno delo lahko z odločbo omeji skrbnikove pravice in odloči, da bo posamezne skrbnikove naloge sam opravljal.
(3) Če center za socialno delo sam opravlja dolžnost
skrbnika ali določene skrbnikove naloge, lahko zaupa posamezne naloge drugim strokovnim osebam, da jih opravljajo v njegovem imenu in pod njegovim nadzorstvom.
186. člen
Center za socialno delo imenuje skrbnika z odločbo,
v kateri določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil.
187. člen
Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in
koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje.
188. člen
Skrbnik je dolžan s pomočjo centra za socialno delo
ukreniti vse potrebno, da se preskrbijo sredstva, ki so potrebna za izvajanje določenih skrbstvenih ukrepov.
189. člen
(1) Če ima varovanec premoženje, odredi center za socialno delo naj se premoženje popiše, oceni in izroči skrbniku v upravo.
(2) Podrobnejše predpise za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom izda minister, pristojen za družino.
(3) Skrbnik ne sme brez poprejšnje odobritve centra za
socialno delo storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja.
190. člen
(1) Skrbnik samostojno opravlja v varovančevem imenu
in na njegov račun, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja.
(2) Pri vsakem važnejšem opravilu se skrbnik posvetuje
z varovancem, če je to mogoče in če je ta zmožen razumeti, za kaj gre.
191. člen
Samo z odobritvijo centra za socialno delo sme skrbnik:
– odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine;
– odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine
večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti;
– odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti
darilo;
– storiti druge ukrepe, za katere tako določa zakon.
192. člen
(1) Skrbnik zastopa varovanca.
(2) Center za socialno delo zastopa varovanca, če sam
opravlja dolžnosti skrbnika ali če je omejil skrbnikove pravice in odločil, da bo sam zastopal varovanca.
193. člen
Skrbnik sme skleniti pravni posel z varovancem, za katerega skrbi, le tedaj, če center za socialno delo spozna, da je to varovancu v korist in ta posel vnaprej odobri.
194. člen
(1) Skrbnik mora centru za socialno delo poročati in mu
dati račun o svojem delu vsako leto kot tudi kadar center za socialno delo to zahteva.
(2) Iz skrbnikovega poročila mora biti razvidna njegova
skrb za osebo varovanca, zlasti kar zadeva njegovo zdravje, vzgojo in izobraževanje ter njegova skrb za vse drugo, kar je za varovanca potrebno.
(3) Poročilo mora vsebovati tudi podatke o upravljanju
varovančevega premoženja ter razpolaganju z njim, o varovančevih dohodkih in izdatkih in končno stanje njegovega premoženja.
(4) Podrobnejše predpise o sestavi in vsebini skrbniških
poročil izda minister, pristojen za družino.
195. člen
Center za socialno delo mora vestno pregledati skrbnikovo poročilo in po potrebi ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo varovančeve koristi.
196. člen
Skrbnik ima pravico do povračila upravičenih stroškov,
ki jih je imel pri opravljanju svojih skrbniških dolžnosti, center za socialno delo lahko določi skrbniku za njegovo delo tudi ustrezno nagrado.
197. člen
Skrbnik je dolžan povrniti varovancu škodo, ki mu jo
prizadene z nepravilnim ali malomarnim opravljanjem ali s samovoljno opustitvijo dolžnosti skrbnika.
198. člen
Center za socialno delo razreši skrbnika, če ugotovi, da
je pri opravljanju skrbniških dolžnosti malomaren, da zlorablja svoje pravice ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi, ali če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika.
199. člen
Center za socialno delo razreši skrbnika, če ta to zahteva. To mora storiti v treh mesecih od dneva, ko skrbnik zahteva razrešitev.
200. člen
(1) Zoper delo skrbnika in centra za socialno delo na
področju skrbništva lahko ugovarjajo varovanec, ki je zmožen to storiti, njegovi sorodniki, pristojni organi in strokovne institucije.
(2) Ugovore zoper delo skrbnika rešuje pristojni center
za socialno delo, ugovore zoper delo centra za socialno delo pa ministrstvo, pristojno za družino.
(3) Organ, ki rešuje ugovore iz prejšnjega odstavka,
preizkusi njihovo utemeljenost, določi kaj naj se ukrene ter o tem obvesti tistega, ki je ugovarjal.

3. Skrbništvo nad mladoletnimi

201. člen
Mladoletnika, ki nima staršev ali za katere starši ne skrbijo, postavi center za socialno delo pod skrbništvo.
202. člen
Skrbnik mladoletnika je dolžan skrbeti enako kot starši
za mladoletnika.
203. člen
(1) Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni petnajst
let, lahko sam sklepa svoje pravne posle, vendar pa je za veljavnost teh poslov potrebna odobritev njegovega skrbnika, za tiste posle, ki jih tudi skrbnik ne sme sam opravljati, pa odobritev centra za socialno delo.
(2) Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni petnajst let,
lahko razpolaga s svojim osebnim dohodkom, pri tem pa je dolžan prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje.
204. člen
Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo:
– oddati mladoletnika v vzgojni zavod ali ga izročiti
komu drugemu v vzgajanje, nego in oskrbo;
– vzeti mladoletnika iz šole ali spremeniti vrsto izobraževanja;
– odločati o izbiri poklica za mladoletnika ali opravljanju
njegovega poklica;
– storiti druge pomembnejše ukrepe glede mladoletnika,
ki jih določa zakon.
205. člen
Skrbništvo nad mladoletnikom preneha, ko postane
mladoletnik polnoleten, ko sklene zakonsko zvezo, ali ko ga
kdo posvoji, ali če je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča
priznana popolna poslovna sposobnost.

4. Skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna
sposobnost

206. člen
(1) Center za socialno delo postavi pod skrbništvo
osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost.
(2) Sodišče mora takoj poslati centru za socialno delo
pravnomočno odločbo, s katero je nekomu odvzeta poslovna sposobnost.
207. člen
Skrbnik osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost,
mora zlasti skrbeti za njeno osebnost, upoštevati pri tem
vzroke, zaradi katerih je bila tej osebi odvzeta poslovna
sposobnost in si prizadevati, da se ti vzroki odpravijo in da se varovanec usposobi za samostojno življenje in delo.
208. člen
(1) Skrbnik osebe, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna
sposobnost, ima pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki še ni star petnajst let.
(2) Skrbnik osebe, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, ima pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki je že star petnajst let, center za socialno delo pa lahko po potrebi določi, katere posle sme oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, opravljati samostojno in brez odobritve.
209. člen
(1) Sodišče, pri katerem se je začel postopek, da
se nekomu odvzame poslovna sposobnost, mora to takoj
sporočiti centru za socialno delo. Center za socialno delo
postavi osebi, zoper katero se je začel postopek, po potrebi začasnega skrbnika. Za to skrbništvo se uporabljajo določbe o skrbništvu nad mladoletniki, ki so že stari petnajst let, center za socialno delo pa sme po potrebi uporabiti zanj določbe o skrbništvu nad mladoletniki, ki še niso stari petnajst let.
(2) Dolžnost začasnega skrbnika preneha, ko se postavi
stalni skrbnik ali ko postane pravnomočna odločba
sodišča, da ni podlage za odvzem poslovne sposobnosti.
210. člen
Skrbništvo nad osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, preneha, če ji sodišče z odločbo vrne poslovno sposobnost.

5. Skrbništvo za posebne primere

211. člen
Center za socialno delo postavi skrbnika za posebni
primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika.
212. člen
V primerih iz prejšnjega člena tega zakona sme postaviti
skrbnika, ob pogojih, ki jih določa zakon, tudi organ,
pred katerim teče postopek. Ta organ pa mora o tem takoj obvestiti center za socialno delo. Center za socialno delo ima nasproti takemu skrbniku iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je sam postavil.
213. člen
(1) Poseben skrbnik se postavi mladoletniku, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice, v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju.
(2) Varovancu se postavi poseben skrbnik v primeru
spora med njim in skrbnikom, za sklenitev pravnih opravil
med njima, kot tudi v primerih, ko so njune koristi v navzktižju.
(3) Če se med mladoletniki, nad katerimi ima ista
oseba roditeljske pravice, ali med osebami, ki imajo istega skrbnika, vodi spor ali sklene pravno opravilo, v katerem so si koristi mladoletnikov oziroma varovancev v navzkrižju, se vsakemu izmed njih postavi poseben skrbnik za vodenje spora ali za sklenitev opravila.
(4) Kadar starši, posvojitelji, skrbniki ali državni ali drugi
organi pri opravljanju dolžnosti zvedo za kakšen primer iz tega člena, morajo to sporočiti centru za socialno delo.
214. člen
Če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno, ukrene
v neodložljivih primerih center za socialno delo po določbah tega zakona, kar je potrebno za varstvo osebnosti, pravic in koristi tujega državljana, dokler organ njegove države ne ukrene, kar je treba.
215. člen
Pri postavitvi skrbnika za poseben primer določi center
za socialno delo obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic, upoštevajoč okoliščine vsakega posameznega primera.

6. Postopek

216. člen
(1) Kadar center za socialno delo zve, da je nekoga
treba postaviti pod skrbništvo, ukrene takoj vse potrebno za varstvo njegove osebnosti ter njegovih pravic in koristi ter začne postopek za postavitev pod skrbništvo.
(2) Postopek za postavitev pod skrbništvo in za postavitev skrbnika je nujen.
217. člen
O tem, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali
da mu je potrebna kakšna oblika varstva, ki jo daje center za socialno delo, so dolžni center za socialno delo obvestiti:
– matičar, upravni in drugi organi, kadar pri opravljanju
dolžnosti zvedo za tak primer;
– najbližji sorodniki, člani gospodinjstva in sosedje;
– organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in
druge organizacije ter skupnosti.
218. člen
Pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovancu,
mora center za socialno delo upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca.
219. člen
(1) Pri odločanju o postavitvi pod skrbništvo, pri imenovanju ali razrešitvi skrbnika, pri odločanju o obsegu skrbnikovih pravic in dolžnosti ter o pravicah in koristih varovanca, postopa center za socialno delo po predpisih, ki veljajo za splošni upravni postopek, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(2) V drugih primerih ravna center za socialno delo
na najsmotrnejši način v skladu s svojo vlogo in s pravili
stroke.
220. člen
Center za socialno delo sme spreminjati svoje prejšnje
odločitve glede skrbništva, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete pravice drugih.
221. člen
Postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva pri
mladoletnih osebah in osebah, ki jim je odvzeta poslovna
sposobnost, se vpiše v rojstno matično knjigo.
222. člen
Če ima varovanec nepremičnine, se postavitev pod
skrbništvo in prenehanje skrbništva zaznamuje v zemljiški knjigi.
223. člen
Izdatki za izvajanje skrbstvenih ukrepov v korist varovanca se krijejo:
– iz varovančevih dohodkov;
– iz sredstev, dobljenih od oseb, ki so dolžne varovanca
preživljati;
– iz varovančevega premoženja;
– iz proračuna Republike Slovenije.

Sedmi del
P R E H O D N E I N K O N Č N E D O L O Č B E

224. člen
Zakonske zveze, sklenjene, preden je začel veljati ta zakon, so veljavne, če so bile sklenjene v skladu s predpisi, ki so tedaj veljali.

225. člen
Določbe tega zakona o osebnih pravicah in dolžnostih zakoncev, o njihovih premoženjskih razmerjih in o prenehanju zakonske zveze veljajo od uveljavitve tega zakona tudi za prej sklenjene zakonske zveze ter za spore med zakonci, ki so v postopku.

226. člen
Določbe tega zakona o razmerjih med starši in otroci, o posvojitvi, o rejništvu in o skrbništvu se uporabljajo tudi za primere, o katerih do uveljavitve tega zakona še ni bila izdana pravnomočna odločba.

227. člen
(1) Za posvojitve, sklenjene po dosedanjih predpisih, se uporabljajo dosedanji predpisi.
(2) Posvojitve, sklenjene po dosedanjih predpisih, se lahko spremene v posvojitve po tem zakonu, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.

228. člen
Občinske skupnosti socialnega skrbstva morajo v treh letih po uveljavitvi tega zakona ustanoviti zakonske svetovalnice.

229. člen
Določbi drugega odstavka 15. člena in prvega odstavka 26. člena tega zakona o predložitvi potrdila o obisku zakonske svetovalnice se začneta uporabljati 1. januarja 1980.

230. člen
Določbe 68. do 71. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 1980.

231. člen
Odločbo o višini prispevka za preživljanje pošlje sodišče pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva v skladu s prvim odstavkom 132. člena tega zakona za vse preživninske zadeve, nastale do uveljavitve tega zakona.

232. člen
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v SR Sloveniji prenehajo uporabljati:
– temeljni zakon o zakonski zvezi (Uradni list SFRJ, št.
28/65), razen določbe 26. člena;
– temeljni zakon o razmerju med starši in otroci (Uradni
list FLRJ, št. 104/47, 11/51, 53/56, 4/57 in Uradni list SFRJ,
št. 10/65);
– temeljni zakon o posvojitvi (Uradni list FLRJ, št. 30/47,
24/52 in Uradni list SFRJ, št. 10/65), razen v primerih iz prvega
odstavka 229. člena tega zakona;
– temeljni zakon o skrbništvu (Uradni list SFRJ, št.
16/65), razen določbe 29. člena;
– določbe šestindvajsetega poglavja zakona o pravdnem
postopku (Uradni list FLRJ, št. 4/57, 52/61 in Uradni
list SFRJ, št. 12/65, 1/71, 23/72 in 6/74), razen določb, ki se nanašajo na narok za poskus sprave, ki se bodo uporabljale do 1. januarja 1980.
(2) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati:
– zakon o rejništvu (Uradni list LRS, št. 34/60);
– zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (Uradni
list LRS, št. 20/50).

233. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1977.