Rada bi dodala svojo izkušnjo in opozorila vse bodoče posvojitelje na nekaj dejstev. V naši širši družini imamo posvojeno krasno deklico ( sedaj ima 15 let) in njeno življenje spremljam od trenutka posvojitve ( imela je štiri dni). Še meni se je malo zmešalo , ko je prišla v družino, kaj šele njenim staršem! Oba sta bila že čez 40 in blažena od sreče. In prav zato sta naredila nekaj nepopravljivih napak, na katere bi rada opozorila vse vas, ki se odločate za posvojitev:
1. Ko otroka dobite, POZABITE, da je posvojen! On je VAŠ in z njim ravnajte prav tako, kot bi ravnali z lastnim – to pomeni, da mu ne popuščate do nezavesti, da ste z njim kdaj tudi strogi, da mu postavite meje, da ga tudi kdaj kaznujete, da ga ne zasujete z igračami in vsem mogočim do stropa, itd. itd… , sicer boste vzgojili malega razvajenega tirana in največjo škodo naredili prav njemu!
2. Bodite samozavestni starši! Ne pustite se izsiljevati od otroka zaradi občutka, da ste mu to dolžni, ker niste njegovi ‘pravi’ starši! Ker prišel bo tudi trenutek, ko vas bo na to spomnil, ko mu ne boste ustregli, kot bi želel. Pripravite si odgovore vnaprej.
3. Otroku ČIMPREJ povejte, da je posvojen ( maksimalno do njegovega četrtega leta), kasneje je vedno bolj boleče in lahko tudi zelo travmatsko.
Iz tega ne delajte drame, enostavno povejte, da ga je sicer rodila neka druga mamica, a vi ste sedaj njegovi starši in ga imate neizmerno radi. Pika.
4. Pripravite se tudi na to, da bo imel vaš otrok morda neke lastnosti, podedovane od staršev, ki vam ne bodo preveč ljube. Vzemite ga takšnega, kot je, ne poskušajte ga prekrojiti po svojih sanjah. Takšen kot je, je čudovit in enkraten!
5. Morda bo imel vaš otrok težave v šoli. Tudi na to se morate pripraviti in ne smete biti razočarani, če ne bo super odličnjak. Bo imel pa morda nešteto drugih talentov in te negujete! Posebej se pripravite na puberteto, tam vas lahko čaka kar nekaj težkih trenutkov.

Morda vam ne bo prijetno, ko boste to brali, a to pišem z najboljšimi nameni , saj mislim, da je nujno, da se pred posvojitvijo temeljito povprašate in se nanjo dobro pripravite.
Krasno je pestovati dišečo štručko, a odgovorni ste, da iz nje naredite človeka in ga dobro pripravite na življenje.
Nikakor vam nočem jemati veselja, iz srca vam privoščim otročka, rada bi samo, da ne bi delali vzgojnih napak, ki se rade zgodijo, kadar si nekaj tako zelo želiš.
Vso srečo pri posvojitvi in naprej!

Ja nekaj bo že držalo na tem kar si napisala, moram pa povdariti da imam jaz dva otroka katera sta moja oziroma nista posvojena pa jih ravno tako crklajam, preveč popuščam, iščem kompromise….. pa ne zaradi kakšnega slabega občutka tako pač je. Preveč jih imamo radi in posledičnio jim veliko več dovolimo kot bi bilo prav. Pa kaj naj jaz ne morem iz svoje kože upam samo da bosta uspešmo premagala ovire v življenju. To pa tudi upajo tisti starši ki so bolj strogi.
Na otroka oziroma na posvojitev pa se ne moreš temeljito pripraviti ker otrok ni predvidljiv kot nobeno živo bitje in se učimo in prilagajamo sproti.
Vsem želim, da bi čimpreje stisnili k sebi male cukrčke. Vem da boste dobri starši in da boste znali prisluhniti svojim otrokom.
LP