Živjo!

Sem pred dilemo. Vem, da ko vstopaš v odnos z nekom, ali se z njim poročiš, se istočasno “poročiš” tudi z njegovo družino. Vendar me to dejstvo blazno “duši”. Predpostavljam, da so moje potrebe in želje bistvene in najpomembnejše v mojem življenju, vendar je za partnerstvo potrebno tudi prilagajanje in torej deloma opuščanje svojih potreb, da bi se lahko zadovoljile partnerjeve. To mi je vse jasno. Vendar do katere meje?

Problem nastane, ker izhajam iz družine, ki dopušča ogromno svobode, omogoča, da se moj partner sam odloča, ali bo prišel na zabavo, ali zajtrk, ali kaj drugega in seveda nekaj podobnega pričakujem tudi od njegovih. Slika pa je povsem drugačna. Njegovih je prvič veliko več, lahko govorim o razširjeni družini, zato ima skoraj vsak mesec kdo, ali rojstni dan, ali kak pomemben dosežek, ali pa je kakšen praznik in z njim povezan kakšen običaj (družinska večerja, kosilo…) in sem vedno povabljena zraven. Vendar zame to ni vabilo, ampak je že skoraj prisila. Meni enostavno nekateri običaji in navade ne predstavljajo, kakega posebnega užitka in se jih nočem udeležit, ko rečem, da me ne bo, mojega partnerja zaslišujejo, zakaj ne in mu pravijo, da se bom pač morala navaditi na njihovo življenje in navade. Sprašujem se zakaj? Zakaj bi se morala jaz prilagoditi vsemu skupaj? Odreči se svojim željam, za njihove? Kljub temu, da spoštujem svoje želje in s povabilom ravnam kot s povabilom (torej, če nekoga povabiš, mu moraš dopustiti, da lahko reče tudi ne in potem njegovo željo tudi spoštovati, a ni tako? sicer gre za prislilo). Kljub temu me to žre in se počutim nemočno, sej sem se jim najbrž pošteno zamerila, ko samo mene ni, vsi drugi pa so. Ima kdo kakšen nasvet zame? Sploh več ne vem, kaj naj si mislim? Hkrati jih začenjam gledati bolj skozi “negativne oči”, saj ne moreš imeti rad nekoga, ki te v nekaj sili. Moj fant je seveda med “dvema ognjema”. Prosim za kakšen nasvet.

Lep pozdrav!

Počasi se te bodo navadili, če boš vedno ravnala tako. Lahko pa si narediš zaveznico v enem družinskem članu, ki ga čutiš najbližje, fajn bi bilo, če bi bila to njegova mama ali kakšna teta, in ji lepo razložiš, kot si nam, zakaj ne boš prihajala na vse te skupščine. Če te fant ne razume, pa ti tako ne kaže dobro. On ti kratkomalo mora stat ob strani.

sama sem bila nekoč v isti situaciji, sem se enako spraševala, ker je bila tudi njegova družina z žahto velika in ta skupna srečanja prava tradicija. Mi velikokrat ni bilo všeč, sem partnerju tudi povedala, ampak on tega nikakor ni mogel razumeti, ker je bil pač tega vajen. Rekel mi je, da lahko tudi ostanem doma, ni nič prisiljeval, sem pa imela tako čuden in neprijeten občutek, če bi ostala sama doma, on bi pa šel, da sem raje pogoltnila slino in šla zraven. Saj se da preživeti – gotovo je kdo v veliki družbi, s katerim pač tisti dan ali večer lahko klepetaš. Zaradi takih stvari nisem nikoli podvomila v pravilnost najine zveze, so potem prišle čisto druge zadeve….če res želiš biti z njim, boš to preživela, sploh ni tako hudo, kot izgleda. In sploh ni odločilno za zvezo. Mora biti kaj precej drugega, da podvomiš, če je vajino razmerje pravo, ne pa neka družinska srečanja…

Ko te on pripelje s seboj, to predstavlja vaju kot družino. Če ti ni do teh srečanj, pač ne hodi, bo pa to v očeh drugih verjetno zgledalo čudno.

ne vem zakaj ti ne bi velika družina predstavjala nekaj lepega … vsa tista praznovanja, druženja .. bi šla jaz namesto tebe … ha ha… Jaz bi bila vljudna in bi šla na skupna srečanja, vendar pa bi hitreje odšla, če mi ne bi ustrezalo …. pa skušaj sklepati kompromise … saj povabilo pomeni,da te družina je in želi sprejeti med sebe … glej s pozitivne strani …

Pozdravljeni!

Ko berem to pismo, sem pomislila, koliko tega odpora do družine nosi vaš fant, pa si ne upa priznati. Kaj on v sebi resnično doživlja, ob teh srečanjih, pa o tem nikoli ne spregovori, saj bi to pomenilo zavrnitev družine. Koliko tega, kar čutite vi, je v resnici njegovega? In zakaj ravno vi v tej igri? Kje ste podobno čustveno vzdušje že doživela, kot ga doživljate ob pričakovanjih te družine in ob teh srečanjih?

Želim vama vse dobro v bodoče.

Hej!

Jaz se na tvojem mestu sploh ne bi sekirala. Tudi pri meni je tako in so se njegovi pač navadili na to, da me ni na večerjah, kosilih, porokah…smo si pač zelo različni in si nimamo kaj povedati in tudi meni je kmalu presedlo in se mi ni dalo več udeleževati vseh “prireditev”. Res je, da moj partner nima nič proti, jaz pa ne, kadar njega ni na rojstne dneve in podobne reči, ki se zgodijo na moji strani. Ne strinjam se s tem, da ko imaš partnerja, da z njim “vzameš” tudi njegovo družino. Sploh ne. Lahko se popolnoma lepo razumete, brez da bi se kar naprej videvali in srečevali. Saj si sama rekla, da imaš vedno slabše mnenje o njih, samo še slabše bo, če boš tako nadaljevala, v sebi pa kuhala zamere. Ljudje imajo enostavno neke vzorce v glavi, da pa tako pač mora biti pri teh odnosih in ko se enkrat tebi ne zdi tako, izpadeš čuden, nehvaležen, nesramen. Njihov problem, če vprašaš mene. No, moje skromno mnenje.

Lep dan,

Maja

Kot je že nekdo prej napisal, če te fant ne bo razumel, se ti ZARES slabo piše. Zanimivo je, da vsa ta praznovanja kradejo vajin dragoceni skupni čas začetka ljubezni.Očitno se ne počutiš dobro v njihovi družbi, saj hodiš s fantom in živiš za trenutke z njim.Sicervaju pa tudi nihče nebi pogrešal, če bi se opravičila in nebi prišla.Samo opazujejo vaju, kot otroci, koliko se lahko vtikajo in kako raztegljiva sta za manipulacijo. Raje se posvetita en drugemu in ozavestita trenutno ljubezen. V žlahti jih je večino že minilo, pa z zabavo malo pozabijo svoje problematično življenje. Tisti smeh svojcev je ena sama farsa.
Praznujta VAJINE praznike in tiste, ki vama kaj pomenijo. lp

draga Taja,
če te kdo razume sem to jaz. sama sem v popolnoma enaki situaciji. od mojega fanta sorodniki (in jih je ogromno) imajo non stop ena srečanja in ker jaz pač nimam želje po tem druženju in se jih ne udeležujem vedno, me že gledajo postrani in so že zamere.
nočem preveč na dolgo in široko pisat tu, prosim pošlji mi mail na [email protected] in ti razložim vso situacijo. mogoče se komu zdi vse skupaj brezvezen problem, vendar žal ni tako. pri nama je kar hudo in verjemi, lahko te stane tudi vajine veze… dobro premisli, preden karkoli storiš. stavek, ki si ga napisala, da ko se z nekom poročiš, se poročiš tudi z njegovo družino, drži ne samo 100% ampak 1000%!!!!
pošlji mail!!