Bom kar se da kratka. Pred slabim letom sem na delovnem mestu spoznala moskega, dobrih 10 let starejsega. Tri mesece sva delala skupaj – imela sva sproscen, a se vedno uraden odnos. Takrat ni bilo nikogar srecnejsega od mene. Zaljubila sem se v porocenega moskega, oceta, in kljub temu, da nisem imela nobenega namena posect v druzino, sem bila srecna. On je bil moj dokaz, da sanjski moski vendarle obstaja. Ob njemu sem spoznala, kako zelo mocno sem sposobna cutit!

Dan ali dva preden sem odsla, pa mi je povedal, da se locuje (kasneje sem to izvedela tudi po drugi poti). Od takrat naprej nimam miru. Ne mine dan, da ne bi mislila nanj. Vcasih se se srecava – takrat mi deluje srecen, cutim, da se drzi nazaj. V tem letu sem razdrla nekajletno zvezo (ki je imela ze prej slabo prognozo) in ostala sama. Ponudb imam veliko, vsi fantje so super. Ampak z njim se ne more primerjati nihce.

Moj problem je, da sem obticala. Poguma, da mu povem kako je z mano, nimam. Da bi on naredil kaj, pa spet zelo dvomim. Obcutek imam, da se mu niti sanja ne, da me vsa njegova “prtljaga” niti malo ne moti. In tako zdaj zivim iz dneva v dan in cakam, da se bo kaj zgodilo. Cas mineva, moja custva do njega pa ne grejo nikamor.
Ima kdo kakšno idejo, podobno izkusnjo, komentar?

Stopi z njim v stik, da boš videla, če ti on simpatijo vrača. Če sta oba zato, da bi kaj bilo med vama….bo pogovor sam stekel, bosta prebrala v očeh, kretnjah….
Povabi ga na kavo, če nista več sodelavca, pošlji mu mail, kako je z njim, pokliči ga, kar tako…da ga pozdraviš. Namigni mu, da bi se rada družila z njim. Če je tudi on zato, pa nima korajže, bo to nakazal in bo steklo, to ne dvomim.

Srečno!

Daj mu čas! Prežvečiti in premleti mora propadli zakon, šele potem bo čustveno prost za kakšno novo vezo. V tem smislu vaju narava kar dobro ščiti, da ti še ne dovoli izraziti visokoletečih ljubezenskih čustev. Življenje samo vaju bo tako ali tako zbližalo, če je le pravi namen v ozadju, da imata kakšno skupno nalogo. Če tega ni, bo treba na vse skupaj pozabit. Čisto vse se bo čez dobro leto že izkristaliziralo, kam usmerit nasledek ali preostanek sedanje zaljubljenosti.

Najlepša hvala za Vas odgovor, ki me je opogumil in pomiril! Na kavo ga vabim – tako priblizno na dva meseca, ampak vedno samo jaz. Vedno se z veseljem odzove in potem on mene poklice za tocno uro, ker precej tezje najde cas kot jaz. Naj povem, da je na zelo visokem polozaju, zelo zaposlen in oblegan. To je tudi problem, da si ne upam ga policat, mu pisat; ne maram se mu kakorkoli vsiljevat. Že to, da sem ga zacela tikat, je zahtevalo ogromno poguma! Naj povem se to, da je bil na dan, ko sem odsla, cisto iz sebe. Takega ga nisem vidla še nikoli. In se danes, ce se nakljucno srecava, ga zanima samo to, kdaj pridem spet nazaj.

Kadar sva sla na kavo je bilo, vsaj meni, lepo: veliko sva se gledala v oci, se smejala. Kar dosti vedno pove o sebi (o otrokih, starsih, naporni sluzbi), a nic ga ne zanima, kako je pri meni. Ne ve niti tega, da sem samska! Pogovor sploh ne krene v to smer, ker me ne vprasa. Vsega tega si ne znam razložit. Zakaj mi je sploh povedal, da se locuje, in to tik pred mojim odhodom, ko sem bila pripravljena ga imet le za lep spomin?

Če bi bilo njemu toliko do tebe verjemi, da bi že naredil prvi korak, ker sem prepričana, da po vsem kar si napisala, da je na položaju itd itd. ni nek sramežljiv osebek, ki se ti ne bi upal približat. Očitno mu je všeč če te vidi, sliši, pogovarja, vendar menim, da je to samo ena izmed “všečnosti”, ki jih ima in mu ne predstavljaš neke “velike” stvari v življenju. Zaenkrat najbrž ne, čeprav obstaja možnost, da se to porodi v njem in bo začutil, da te hoče in potrebuje. Takrat bi videla, bi se stvari dogajale čisto drugače in bi si želel kljub veliki zaposlenosti in odgovornosti, ki jo ima, tudi tebe. Tako, da počakaj in ne delaj si utvar, ni ti potrebno mu karkoli reči, ker sem prepričana, da je dovolj inteligenten in ve za kaj gre pri tebi. On je tisti, ki bo izpeljal zadevo če jo bo. Ti samo uživaj z njim, ko sta skupaj, ne delaj pri sebi nekih velikih načrtov in sanjarjenj. Če sta za skupaj vama to ne uide, drugače pa ostaneta naprej prijatelja in tudi to nekaj velja. In če boš tako razmišljala si boš prihranila mnogo energije in nepotrebnih vprašanj, kaj bo, če bo, ko bo… ker je to res mučno.

Hvala za odgovor! V nekem pesimističnem scenariju sem mi zdi, da ste popolnoma zadeli. Ampak vseeno se ne morem prepričat oz. pomirit s tem. Zakaj mi je sel razlagat, da se locuje (to je povedal v najbolj nenavadnem moznem kontekstu – zelel je, da vem)? Zakaj bi me samo rad videl in sel z mano obcasno na kavo? Kaj bi sploh imel od tega? Ali to, da je nekdo samo rad s tabo, brez kakih vecjih nacrtov, res obstaja? Ali se mu morda zdi fino, da je se vedno mozen ocarat mlado dekle, ki je se precej zeleno v poslu? Toliko enih vprasanj, pa jim ne upam poiskat odgovora. Nacrtov pa tako ali tako ne morem delat, ker vidim samo njega.

Ne vem no, vedno ko razmisljam o tem kako lahko kdo komu svetuje pridem do istega zakljucka – da to ni mozno. Nihce se namrec ne more postaviti v tvojo kozo in cutiti tako kot ti cutis, nihce ne ve kako ti razmisljas, kaksna oseba si, kako reagiras, kako pokazes svoja custva…..in prav tako ti najbolje ves kaksen je ta moski, kaksen obcutek imas v njegovi blizini, “na kaksni valovni dolzini” sta, kako se razumeta, komunicirata, o cem se pogovarjata, razmisljata…..in ko bi se clovek lahko prelevil v drugo osebo z vsemi temi obcutki, sele takrat bi lahko dajal “pameten” nasvet.
Jaz mislim, da moras sama preanalizirati vse to o cemer pises in razmisljas in pretehtati kaj ti je storiti. Varianti sta le dve: ali ostanes pri tem kot je in cakas na to kaj se bo, ce se bo kdaj, zgodilo in se sprasujes kaj si on misli o vsem tem, kako on tebe vidi…..ali pa se odlocis oz. opogumis, ga povabis na kavo in se z njim o tem pogovoris, mu izlijes svoja custva, izpoves ljubezen, pa da vidis kako bo reagiral in kaj bo rekel na to. Ali bo presenecen, sokiran in mu ne bo jasno kaj zelis od njega, kar te bi verjetno prizadelo a bi vsaj koncala to svojo “morijo” in miljone vprasanj ali pa bi zacela najlepso pravljico, ki si jo verjetno nekje v glavi in srcu tudi ze pises……
Vem, da tole ravno ni konkretna resitev tvojega problema, je le moje videnja in upam da ti bo kaj pomagalo.

Hvala za odgovor! Res je, varianti sta dve, ampak grozno se bojim. Nikoli nisem imela problema pokazat svojih custev (morda zato, ker sem bila prepricana v uspeh), tukaj pa je vse drugace.

Zanima me, na to bodo verjetno lazje odgovorili moski, kaj bi se vam pletlo v glavi, ce bi se tako obnasali, kot se on do mene?

Človek v času ločitve je v posebnem stanju, odvisno sicer od vsakega posameznega primera, a vsak se mora najprej pobrat. Povedal ti je, ker rabi neko oporo, ker hoče, da mu kdo pokaže čustva, ki mu manjkajo, ker bi se morda strašno rad stisnil h komu in – mu razložil, kako je razočaran nad zakonom. Se razbremenil vseh žalosti, in če bi ga kdo občudoval, si spet popravil svoj ego in svojo samozavest. Če ti instinkt pravi, da ne sili v njega, potem je boljše počakat, ker ne bo sposoben vračati čustev, samo rane bo celil. V naslednji zvezi pa bo spet primeren partner. Ali pa vsaj čez nekaj mesecev.

Na to tvoje vprašanje ve odgovor le on! Nemogoče je posploševati, kaj se MOŠKIM s takim obnašanjem, plete po glavi! Nekomu bi bilo morda všeč le to, da kot si zgoraj zapisala, ima še vedno ta šarm očarati mladenko, da ga posluša in čuti to svojo “moč”, spet drug lahko resnično le uživa v tvoji družbi in nima nobenih drugih namenov ali želja, možno je tudi da je tako zelo preračunljiv da te pusti v tej negotovosti in čaka na to da se mu vdaš samo v spolnosti, lahko je le sramežljiv in ne zna pravilno izraziti svojih čustev…res je nemogoče vedeti in nemogoče je reči kaj naj bi se moškim pletlo po glavi glede na tako obašanje! Vsak moški ki bi ti dal odgovor na to bi pravzaprav povedal o tem KAJ BI ON S TEM MISLIL, torej če bi ti jaz zdaj napisal da to pomeni: da je sramežljiv, da si mu sigurno všeč in da ti tega nekako ne zna povedati – bi s tem pravzaprav povedal kaj bi jaz hotel s tem povedat če bi se tako obnašal….zato….!!!!!!
Jaz sem pač tak, da če bi me tako zelo to žrlo iz dneva v dan, bi sigurno
želel to razčistiti, pa tudi če bi bil razočaran, vsaj konec bi bilo te morijo in spraševanj. Pomembna je samozavest, greš poveš kaj čutiš, kot bi govorila o povsem vsakdanji zadevi in zdravo. To primerjam z občutkom nastopanja pred ljudmi npr. na odru, če imaš kakšno predstavitev, govor….tudi takrat ti je seveda nerodno imaš tremo, vendar pa s svojo samozavestjo to premagaš, poveš svoje in pri tem ne razmišljaš o tem kaj drugi misli, kako gleda itd. In ne razmišljaš o posledicah, vesel si ko svoje poveš in ko je konec si močno oddahneš, pa čeprav si lahko vmes tudi kakšno neumnost bleknil.
Bodi samozavestna in tudi če se ne bo končalo kot si želiš……ma sej ni konec sveta zaradi tega, koliko je še hujših stvari ki se ti lahko (bognedaj) zgodijo in šele takrat bi videla kako nesmiselno je tole vse skupaj.
Ma razjasni si to pa pejt naprej……

Ljubica, če sta petnajst ali več let razlike, prste stran. Opekla se boš.

Starejši je 11 let. Zakaj bi to lahko bil problem?

Ne vem kaj si mislila, da te ne moti njegova “prtljaga”, ali to da je poročen. Sicer , če ti je že kmalu, ko sta se spoznala rekel, da se ločuje, je najbrž že ločen. Če se pa ni ločil, je pa spet en tak, ki ne ve kaj bi. Potem boš pa ljubica v nedogled. Kako je tem ljubicam, pa lahko prebereš po forumih .

S “prtljago” sem mislila na vse, kar ga veže na “prejšnje” življenje. Od bivše žene, otrok, skupnih prijateljev in spominov. Nisem ena tistih, ki bi dobila alergično reakcijo vsakič, ko bi katera od omenjenih reči prišla na dan. Za ljubico ne grem, to bi pa itak takoj razčistila v primeru, da bi kdaj želela skupaj it naprej po poti življenja..

Se ločuje ali je ločen?
To je bistvena razlika. Dandanes grejo ločitve na sodišču zelo hitro.
Najprej to preveri in če je že ločen, mu pač povej, kaj čutiš ker si očitno zaljubljena. Čakat v nedogled nima smisla.
Če pa se samo ločuje pozabi nanj.
Itak je razlika v letih precejšnja in je moški s prtljago.
Če te zdaj ne moti, te bo pa, ko bosta stara.

Pusti času čas. Če sta si usojena bosta vajini poti prišli skupaj. Ga pa razumem, da po ločitvi potrebuje nekaj časa, da si zbistri glavo. Ko bo zrel za novo zvezo, te bo že poiskal, če mu je kaj do tebe. Malo potrpljenja ti svetujem.

Pozdravljena,

jaz bi naredila takole: preprosto bi mu povedala – če ga nosiš v srcu, zakaj ne bi tega izrazila?

To da ne napravi ničesar še ni znak, da mu ni do tebe – to da je poslovno uspešen še ne pomeni, da je pogumen tudi na čustvenem področju – morda razmišlja, da sploh ni zanimiv zate, ker je toliko starejši,… – govorim ti iz lastnih izkušenj – ko mi je moški priznal, da je razmišljal tako, medtem, ko sem bila jaz prepričana, da mu je čisto jasno, da sem mu naklonjena in da morda sploh nisem preveč zanimiva zanj – pa so bila pri obeh zelo globoka čustva. Napravi korak – kaj pa lahko izgubiš. Jaz sem ga takrat napravila in bilo je zelo lepo – vendar pozor – imej odprte oči – tudi jaz sem jih imela – pravil je, da se ločuje in res se je imel namen, pa si je kasneje premislil zaradi otroka. Tako med nama ni moglo zaživet, je pa bilo kar nekaj toplih čustvenih trenutkov, ki jih ne bom pozabila. Pa naj povem še to – vesela sem, da se je odločil tako – družine res ni kar tako za razdirati – oba sva se tega tudi dodobra zavedala, zato sva se vzdržala spolnih odnosov in za nič nedoživetega mi ni žal – če bi šla čez rob bi bilo preveč prizadetih. Če boš iskrena in hkrati pozorna ter odprtega srca se bo vse uredilo. Predvsem vedi to, da je zate bolje, da se najprej razveže, je malce sam, da se najde in šele nato zaživita skupaj. V kolikor pa se ne bo razvezal pa vedi, da nimaš pravice bit na nikogar jezna ali ljubosumna, kajti tam je ena ženska, ki pravtako kot ti želi biti ljubljena, predvsem pa ne preverana.

Pa veliko sreče na tvoji srčni poti – jaz ti želim da gredo tvoje poti tako kot ti je namenjeno – morda je to res tvoja sorodna duša in bo zelo prav, če se bosta našla, morda pa je le ena svetla duša na poti tvojega življenja, ki ti je prinesel kakšno dragoceno sporočilo, ki se ga boš lahko kasneje spominjala s hvaležnostjo, predvsem pa z mirom v srcu, ker si dopustila, da sta si dala tisto lepo kar sta imela drug za drugega, pa ob tem nista nikogar ranila.

Srečno

Odgovor, ki sem ga napisala je bil namenjen Lei 12, se mi je zdelo prav, da se to napisem, ker mislim, da ga bo pripelo pod en drug odgovor.

Topel pozdrav

Hvala za tako lep odgovor!

Glede ločitve sem slučajno izvedela še to, da si je bivša žena že ustvarila novo življenje z novim prijateljem. Na to, da si misli, da zame ni zanimiv, sem pomislila tudi sama. Delava v pretežno moški firmi, kjer mladcev mojih let kar mrgoli..

Jasno mi je, da moram razčistiti, mu povedat.. ampak ne upam kar butnit, vsaj zdaj še ne, čutim, da čas še ni najboljši.. Kljub temu, da je vse skupaj tako mučno, čeprav ko sva skupaj pa tako čarobno. Si mislim, kako sem lahko srečna, da sem dobila to, kar sem dosedaj.

Sva se pa pred kratkim srečala – malo poklepetala, se pohecala. Vsak, ki bi bil zraven, bi videl, da je bilo nekaj v zraku. Kaj točno, bom pa enkrat tudi izvedela, pa tudi vsem Vam sporočila!

Lep pozdrav!

Živeti v odnosu z moškim ali pa le hrepeneti po njem, je bistvena razlika. Naša hrepenenja, da bi bili enkrat začuteni, sprejeti, da bi pripadali, se v polnosti izrazijo v stanju zaljubljenosti. To je iluzorno stanje, kjer še ni odnosa. Šele, ko stopiš v odnos in si resnočno tam, v polnosti prisoten, nastane prostor za ljubezen in sočutje, po katerem vsi tako hrepenimo. Sanjati o možkem, ki je popoln, sanjski, s katerim bi se v polnosti začutila, so sanje male punčke, ki si je želela, da bi oče bil tam, samo za njo, jo imel rad, jo objel in bi mu pripadala, jo sprejel točno takšno, kakršna je. Če še enkrat prebereva stavek, zaljubila sem se v poročenega moškega, očeta.., kje je bil vaš oče, da ta deklica toliko hrepeni po objemu, da je nekje kar obtičala, pa ni opazil, saj je imel toliko prtljage v življenju, da ni bilo prostora zanjo. In v globini svoje biti še vedno čaka, čas mineva, čustva pa ne gredo nikamor.