Živim s partnerjem, ki me neprestano kritizira. Stvari, ki meni niso pomembne so za njega skoraj življenskega pomena za zvezo. Nič doma ne naredim dovolj dobro in tako kot je treba. Seveda sem ves čas nenormalna. Velikokrat mi vzame sapo, tako zelo banalno se mi zdi, da mi lahko zateži zaradi tega ker ni dovolj pospravljeno. In to kar naprej. Resnično dajem vse od sebe, drugače pač ne znam (sigurno da najbolj pedantna ženska na svetu pač nisem – kar priznam)..pa ga ne moram zadovoljiti. Naj povem, da imava punčko, ki pri letu in pol še kar ne spi, da hodim v službo in da sem včasih resnično tako utrujena, da komaj stojim. Bolj se trudim slabše je. Ob vikendih vedno jaz vstajam zjutraj, da se on naspi, poskrbim za malo, on pa recimo vstane ob pol desetih in se začne – sitnarjenje in negativna energija vsenaokrog. Vsake toliko časa izbruhnem že ob najmanjšem namigu, da kaj ni prav in se grozljivo skregava -ker imam občutek , da hoče da sem nekdo drug – sploh nima rad mene. Popolnoma sem otopela- nič več razen nervoze ne zmorem več v svojih občutkih do njega. Prosim ga naj me zapusti, pa noče. Pravi da me ima rad in da naj se bolj potrudim prilagoditi pa bo. Seveda sploh ni važno kaj jaz čutim – on me ima rad in pika. Počutim se bolj osamljeno kot kdajkoli prej.
Verjetno sem vam samo morala pojamrati in slišati objektivno mnenje.
Lep pozdrav!

Najprej mu mirno in odločno poveš, da te moti njegovo kritiziranje. Kako se pri tem počutiš. To mu poveš mirno, brez kričanja itd. In to mu nenehno ponavljaš kot pokvarjena plošča. Pomembno je, da govoriš v 1. os., jaz tako čutim, mene to moti, prizadeta sem. Odločno mu postavi meje, mene moti, da se z mano tako pogovarjaš. ni v redu, da se tako z mano pogovarjaš. Sem prizadeta itd. Če ne bo prenehal, mu postaviš ultimat: zakonska posvetovalnica ali pa ločitev. Če ne bo hotel, se ločiš. Saj ne moreš živeti z nekom, ki te nenehno kritizira. Priporočam ti knjigo: Moški, ki sovražijo ženske, in ženske, ki jih ljubijo.

Če se imata dovolj rada, stopita čim prej v zakonsko svetovalnico! Če se nimata, pa kar najhitreje narazen, brez očitkov in slabe vesti. Ker tole sekantno vzdušje zelo slabo vpliva na zdravje cele družinice, sploh pa povzročata veliko škodo vajini deklici, ker je namesto ljubečega življenja deležna same gnjavaže. Pa kaj imaš partnerja za prosit, naj te zapusti? Če ti nič več ni do njega, ga pa ti zapusti.

V razmerju ste prepustili vso moc odlocanja in avtoriteto moskemu, ki se tem primerno tudi obnasa. Do vas se obnasa kot do smrklje, ki jo je treba vzgajati. Zakaj je do tega prislo? Ocitno globoko v sebi gojite obcutke manjvrednosti, zato ste se znasli z moskim, ki rad vzbuja zenskam manjvrednostne komplekse in jih tako obvladuje.
S svojim kritiziranjem vam je ze uspesno zamajal samozavest in vaso intuicijo glede tega, kaj je prav in kaj ni prav v normalnem razmerju. Seveda izbruhnete ze ob vsakem namigu, da kaj ni prav in se odzivate povsem zmedeno. To, kar z vami pocne, ta negativna energija, kot ji vi pravite, ima se eno zelo enostavno ime: psihicno nasilje.
Zakaj se moz tako obnasa do vas? Zakaj si dovoli kritizirati vas, da premalo pospravljate, sam pa vstaja ob pol desetih in se prsta ne premakne? ZATO, KER SI TO DOVOLITE.
To, da nekdo govori, da vas ima rad, so samo besede. Njegova dejanja govorijo povsem drugace.
Ne prosite vi njega, da vas zapusti. Postavite se zase in VI zapustite njega. Naredite uslugo sebi in puncki, ki se ne sme uciti in gledati, kako nekdo grdo ravna z njeno mamo in si bo potem sama nasla enakega manipulanta, kot je vas partner. Saj ji privoscite boljse od tega, kar trenutno dozivljate sami, kajne? Tudi mi tukaj vsi privoscimo boljse tudi vam.
Srecno!

Oprosti,amapk kaj pa se delas z njim? Ali res verjames,da te ima res rad?On te ima rad,amapk patolosko in dalj,kot bos z njim bolj te bo preprical v to,kar ti govori,takrat pa se bos pocutila nesposobno ziveti brez njega..ali pa je ze tako ? Malce poguma,zdrave pameti in srece ti zelim..imej se rada..lp

V začetku te je nekaj moralo tako zvezati z njim, da sedaj te podobe ne moreš pozabiti in še kar upaš, da bo nekoč spet tako dobro zadovoljil tvojo potrebo, kot jo je že enkrat prej. Kaj je bilo to, veš samo ti, prav tako lahko samo ti to podobo odstraniš in pogledaš, kaj sedaj potrebuješ in ali ti resnično življenje s tem moškim to omogoča.

Zakaj pa bi ON moral tebe pustiti??? Če se ti ne počutiš dobro?
Zakaj Ti ne zapustiš njega? Vsaj za toliko časa, ko se bo navadil, da če hoče imeti bleščečo pospravljeno sobo……naj jo pač pospravi?

Saj nisi njegova služkinja, gopodinja. Ti se ne boš spreminjala, taka kot si, moraš biti zadovoljna. Če se tebi zdi nekaj pospravljeno, je torej pospravljeno, ne glede na to, kako se zdi nekomu drugemu. če se ti počutiš nekje dobro….se tako počutiš, ne more ti nekdo reči, da ti je dolgčas, če ti ni….ravno tako je pri tem, ko praviš…me ima rad….Pa ti? Kaj pa ti? Boš celo življenje poskušala ugajati? Se zavedaš da je na svetu na miljone moških, kateri bi bili s teboj srečni in jim na pamet nebi kanilo, da si v čem nepopolna? Da se moraš popraviti? Če ti misliš da se moraš, potem ja…..popravi se, spremeni se! Če ON misli…..potem, se osvobodi.
Če hočeš imeti rada drugega, moraš najprej imeti rada sebe!

Vzemi si odmor, poskusi živeti v svobodi, ko ti nihče ne gleda omaric, šteje kapljic na lijaku…..potem boš videla, kaj pomeni, če te ima nekdo rad!

Kot vse situacije tudi ta ni tako enostavna. Nisem tako nemočna kot zgleda, ko mu povem, da imam vsega zadosti, to tudi resno mislim, in vsakič noče stran od mene. Enostavno počaka kakšen dan – jaz nimam energije se kregati z njim – in živimo svoje monotono prazno življenje naprej. Tako to jaz čutim on pa sploh ne opazi da je kaj narobe. Se pravi da kadar sem avtomat je vse v redu – ali lahko to verjamete? Pravi da nima problemov in da me ljubi. Otroka ima strašno rad – in sem mu tudi že povedala da ga ne mislim prikrajšati niti za minuto druženja z njo, vse se lahko pogovorima – prodam stanovanje dam polovico denarja – SAMO MIR si želim in svobodo. On pa ne – in visi na meni. Pa ne morem verjeti , ker če bi meni nekdo to tako jasno povedal, bi spakirala. Toliko ponosa mora imeti vsak človek. In tako se sučemo v našem bedastem krogu dnevi pa minevajo in moj čaka da bo kar tako nekega dne vse v redu. Priznam, da tudi sam vsake tri tedne recimo naredi generalko v stanovanju ali kaj pospravi. ….grrrr sploh ne razumem zakaj mora biti to tema pogovora – ko pa je tako nepomembno za neko razmerje.

Hvala za odgovor. Najmanj tisočkrat sem mu že mirno n odločno povedala da to meni ni niti podobno življenju kakršno hočem živeti. Pa pravi da ni tako slab in da bo bolje in je debata zaključena.

Tudi tebi odgovarjam. Ne vem. Enostavno mi ni jasno kako sem se znašla v taki situaciji. Kako sem skozi čutila da to ni to in sem vseeno popustila iz ne vem katerega razloga. Pa celo nosečnost, pa po porodu, kaj vse me je bolelo, pa sva še kar skupaj moja čustva pa,….tudi če je od jutri vse naprej v redu ko jih nekako ne najdem več. Tudi svetovalnico sem mu omenila, pa ni odgovora – po moje me ne jemlje resno. Ker je sam tako spremenljivega značaja sploh ne more verjeti mojim besedam. Ssaj pravim popolnoma različna sva si – res kot pravijo da včasih tudi horoskop drži – jaz voda on pa čisti zrak:)) Meni se vse nalaga on pa iz joka v smeh in pozabi vse čez pet minut.

Hvala Kitka. Zelo lep odgovor. Vsega tega se zavedam. Vse to poznam. Skoraj lahko bi po premisleku rekla, da imaš vse prav. Pa vendar ne vem kako naprej, noče stran od mene, jaz pa v svojem stanovanju nimam kam. Saj so tudi dobri dnevi – samo to ni življenje. Je vegetiranje. Moje želje in misli so veliko višje od tega. Zato mu tudi dam jasno vedeti da imam vsega dovolj. Pa ne. Pa vztraja. Ne boš se me znebila do konca življenja. Pa čez deset minut solze pa ljubim te in tako naprej. Pa en teden medu pa,…stara zgodba kaj ne?? Nekam znana…

Preberi vse napisano še enkrat in si misli, da je to pisala neka druga oseba. Kaj bi ji svetovala? Ali ji ne bi na vse to rekla, da je ena velika mevža, naj ima vendar hrbtenico in naj ga nažene, če ga ne mara, ne pa da jamra, kako on noče it. Seveda noče, prilimal se je na nekoga, ki mu streže in ki ga lahko še zatira povrh, da se počuti bolj mačo.

Saj ne vem, čigavo ravnanje je bolj obupno, njegovo ali tvoje. Oprosti, vem, da si utrujena in pridna, ampak kdo si ti bi se tudi lahko zavedala. Saj kar naprej pišeš, kaj bi on in kaj pravi on in kaj napravi on. Kaj pa ti? Imaš sploh voljo? Cilje? Vsaj želje? Ja, željo, naj se on spremeni. Ne bo se. Čez dvajset let bo enak. Poleg tebe se sploh ne rabi spreminjat, ker te ima na špagici. Poleg tega pa drugih nikoli ne spreminjamo, ker je jalovo. Vzami ga, kot je, ali pa pusti. Seveda je možnost, spremeniti sebe. To pa vedno.
Dosti poguma ti želim.

če ničesar ne moreš, pa nehaj pospravljati pa gospodinjiti. Ko te prime, da bi pospravljala po njegovih navodilih, obleci hčerko, pojdita ven, v trgovine, naravo, na sprehod, na igrišče…kamorkoli. Pusti stanovanje nekaj časa tako, kot tebi paše. Ne oziraj se na njegovo nerganje. Če ga kaj moti, naj pač sam postori.
Ob nedeljah, ko rad spi, ne začni takoj kuhati in gospodinjiti, igrajta se s hčerko, bodita glasni, skačita po postelji, da ga bo motilo.
Pač delaj tako, kot ti želiš, ne kot on.

razen, če je tudi nasilen do tebe….potem pač ne boš mogla drugače, kot da zahtevaš prisilno izselitev. Še najlažje, če je stanovanje tvoje. Prijavi ga zaradi čustvenega trpinčenja na socialno službo. Boš imela nek papir, na podlagi katerega ga boš prisilila, da gre. Če seveda ne gre na lep način.
Občutek imam, da se ga bojiš. Ne da nimaš moči. Če si vodno znamenje, te razumem….nekako imata tak odnos, kot bi bila devičnik in riba (mogoče je celo dvojček-kar je malo bolje)

Bodi odločna in samozavestna, postavi se zase!! Zahtevaj in ne popusti obljubam! Tudi če je krasen, tebi pač ne ugaja, zato ti mora dati svobodo!!

Saj te razumem. Saj mu vedno jasno in glasno povem, naj me ima rad takšno kot sem, ali spakira. Potem je kreganje, jok in na koncu prošnje in potem se dela kot da ni nič, kot da je to moja muha in počaka da me mine. Pa me ne. Nič ne jokam, nič ga ne mislim spreminjat, naj bo tak kot je – samo ob eni, ki mu bo ustrezala. Za prisilno izselitev enostavno nimam energije. In vsakič ko mu vse to povem in se nič ne spremeni ga za kanček bolj zasovražim in da ne govorim o spoštovanju – ki ga skorajda ni več – počutim se kot mama najstniku. Saj hodim ven. To je moja prioriteta. Čimveč na zrak, čim več dogajanja z otrokom, sem športnica po duši, ljubiteljica hribov, taborjenja zabave in druženja…ampak vse se je zadušilo. Ne bom vam več jamrala. RES hvala za vse besede. Mislim, da je resnično čas, da vzamem vajeti v svoje roke in se neham smiliti sama sebi in sploh DA SE ON NEHA smiliti meni!

He,he,…še huje, jaz škorpijon /riba on pa dvojček/devica:)) heh,…hehe, oprosti zdaj mi je pa že smešno. ..Počutim se kot mama, ki jamra nad najtnikom. Dobro si tole ugotovila mirella. Ampak res ga ne morem izseliti – sem pacifist po duši in velik sovražnik konfliktov – še zmeraj upam na zrel pogovor, ki se pa enostavno ne zgodi. Če sem dva dni pasivna – se umaknem v sebe in me vpraša pa kaj ti je spet – in mu spet zlajnam staro stvar – čisto ponori, da sem nora, da saj je že tri dni v redu:)) pa mu ne morem dopovedat, da je njemu v redu, da meni se je pa leta in leta nabiralo in da ne čutim…enostavno tega ne zmore in noče razumeti. ..če lahko to razumeš. Kot bi hotel ribi dopovedati, kako je leteti po zraku. Enostavno ne razume, da smo ljudje različni, da jaz ne dojemam stvari tako kot on ki kar po zraku preskoči vsako stvar. Pa saj jo lahko, saj ga jaz nikoli ne napadem – vedno se pa branim – seveda.

je to od danes na jutri, sigurno ne, torej kaj zdaj, vedela si s kom greš živet, le zakaj si šla in le zakaj še to prenašaš, ko boš odgovorila na to, boš dobila svoj odgovor, boš z njim še naprej, ali greš, drugo ni!

Nobenega razumnega in pametnega razloga ne vidim, da bi bil še pri vama. Kolerik, zakompleksan, zafrustriran, zaspan, brez modrosti oče. Obe bosta razvalini, če boš vztrajala. Lahko pa poskrbi za punčko takrat, ko bo imel svoje dneve zanjo, v sterilno čistem stanovanju od 10h naprej.

Lahko ti zelo suvereno odgovorim zato, ker sem jaz potrpela, ampak starejši, ko so, bolj so tečni in ne vidijo NOBENE pomembne stvari, le tisto, kar so do sedaj na 1001 način-vse za kritizirat in servirat negativno energijo. Ne pomaga metanje na zobe in trud za prijetno razpoloženje.

Škoda tvojega življenja.Srečno.

Hvala vsem še enkrat. Povedale ste mi kar sama že dolgo vem, pa nima srca prerezat – se mi moj preveč smili. ena je zgoraj zapisala, da se ga bojim. Ne bojim se njega bojim se za njega. Neprestano jamra, da sva mu medve vse na svetu in da ne bi mogel živeti brez naju itd. ..Seveda je to izsiljevanje ker ve kakšne človek sem – vedno me skrbi za druge bolj kot za sebe. Na koncu pa rešujem – sebe, ker šele ko pridem do dna pokažem prave kremplje. In takrat ko je že vse prepozno so pa ljudje presenečeni – pa kaj ji je???? Čeprav neprestano vmes kličeš na pomoč in te ne jemljejo resno. Isto – imaš prav točno kar si napisala : vedno se trudim za dobro vzdušje tudi če se mi roke tresejo in imam živce na koncu ter solzne oči se smehljam in zbijam šale z otrokom…Zraven mi pa hoče srce raznest!!!! Ne razumem kako lahko človek kar tako hodi in gazi po tebi vsakič ko je slabe volje – saj nismo otroci , saj smo ja odgovorni okolici ki naj bi jo imeli radi….mene to strašno boli RES. Kakšna ljubezen je to, če si slabe volje in nesramen ker si – lačen???? Potem se pa naješ si pa dobre volje – zdaj bodite pa vsi dobre volje!!!

Eh,…

Pri teh fantih vse izvira iz pomanjkanja ljubezni s strani njihovih mam, potem pa postanejo perfekcionisti in še potem ni nič dobro, ker jim ljubezen mame še vedno in tudi bo manjkala, ker je ona pač nima kje vzeti, po možnosti pa še čustveno manipulira z njim na kakšen prefinjeno “prijazen in nasmejan” način…
Starš in oče bo še vedno lahko ostal do groba, čeprav mu v tem primeru verjetno ne bo všeč tvoja vzgoja in se bo pritoževal…
Hendrix:Najina ljubezen-dobra knjiga za popotnico.

Hvala še enkrat. Da te pa dopolnim okoli mam. Moj ima takšno mamo, ki je vedno živela samo za svoja moška, imela ga je zelo rada AMPAK vedno se je lepo obnašalo, vedno je bilo vse kot iz škatlice, NIKOLI se ni kregalo, važen je bil zunanji vtis kaj si drugi mislijo), vedno se je hodilo na isti kraj na dopust – mama je še tam likala po moje, nikoli se ni pogovarjalo o resnčnih stvareh itd. Še meni je rekla da je rojena da živi za druge. In kaj je problem pri mojem. Enostavno hoče svojo mamico. Pri njej je lahko nergal in bil nesramen in kakršenkoli že, pa se je samo nasmehnila in počakala da je minilo, isto pri očetu. Cele dneve je delala, Nobene spontanosti, nobene majčkene norosti,..vse po pravilih- si dobila sliko?? Saj pravim niti mu ne zamerim da je tak, saj je težko drugačen ampak ni za mene. Ena je zgoraj zapisala kje sem imela glavo od začetka. Od začetka mi je zjutraj zlikal krilo in mi rekel da ni problema bo pa on če jaz ne maram tega opravila,..Saj veste ..nič ni samo črno belo vse je večplastno..