Dober dan!

Prosila bi, če mi prosim posredujete kakšen nasvet, kako partnerju s katerim sva skupaj tri leta in nameravama v kratkem zaživet skupno življenje, dopovem, da me zelo moti dejstvo, da se ne more distancirat od svoje družine. S tem imam v mislih:
– da doma financira vse,
– dela namesto brata, medtem ko brat počne razne sumljive reči praktično prespi ves dan, dela pa itak nič,
– posluša samo svojo mamo, in se je boji kot le kaj (ženska je ful komandantna, hoče imet vse pod kontrolo),
– vse kaj si kupiva midva za sebe, mora doma povedat in celo nest domov k njemu potem kar na posodo,
– kljub temu, da grema na svojo, me njegova mama hoče na vsak način spravit živet k njim, in ker imajo veliko hišo, še zato bolj tečnari in ker vidi da jaz ne želim k njim, zato vleče mojega partnerja, torej svojega sina, da bi mogel bit čim bolj doma pa razen take finte ima,
– če ga jaz kaj prosim, mi vedno reče ja saj boma samo zdaj imam to pa to za narest, če pa ga doma kaj prosijo pa skoči v trenutku (npr. je bilo eno noč (ob 20.30), ko sma bila pri meni, sma že šla v posteljo gledat filma, in nato na lepem pokliče njegova mama, da oni rabijo kruh in da ga gre kupit, in se je vstal in šel kupit kruh – oni pa so doma od mene vstran kake 5 km in imajo zelo dosti avtov in trgovino čisto blizu ampak ne moj partner je mogel it po kruh), no pa še bi lahko naštevala.

Naj povem, da sem mu že ogromno od tega povedala, da me moti ampak on še kar naprej ostaja mamin sinček, drugače kot oseba ni slab človek je zelo dober človek in zato ga imam tako rada, ampak doma ga imajo preveč v pesti (njegova družina je že razdrla eno njegovo vezo in verjetno bi radi še to). Saj jaz tudi imam probleme in imam svoje muhe, ampak se jih vsaj trudim rešit, in to tako da se želim s partnerjem čim več pogovorit o tem kaj ga moti na meni, kje naj sklenema kakšen kompromis, in marsikaj prenesem ampak to, da ne more imet nekakšnega normalnega odnosa s svojo družino, to pa ne prenesem, in tu se sploh ne da z njim naredti nobenega kompromisa.
no da še omenim jaz sem stara 29 let on pa 31 in upam da nisem bila predolga.

se pa že v naprej zahvaljujem za vaše odgovore

lp gina

Tak bo ostal.

Zgodba moje mamice:

Spokaj in pojdi dokler še nisi čisto histerična in z rano na želocu. Naj bo sam z mamo.
To ti govorim iz izkušenej (ne mojih – moje mamce) preselila se je k atiju že zelo mlada (18-19) potem sta hitro imela mene (mami je bila 20), takrat se je začelo, mene ji je vedno vzela in vse morala delat z mano kot, da sem od bake otrok, ukazovala ji je, jo klicala smklja, bila je (je še) ničvredna – drugi 2 snahi sta pa zlati…. je ukazovalna.. in še bi lahko pisala… V glavnem sedaj po 25 letih skupnega življenja – moja mami čustvena razvalina, rana na želocu, nepretsni glavoboli in psihični problemi… Poleg tega se tudi njeni strši zelo težki (sovražijo mojega atija)… … Jaz sem se sedaj na tri četrt odselila in mi je zelo nhudo, ker vem, da mami mora še vedno to prenašat… Z atijem se pa razumeta glede na vse razmere dobro in se postavi zanjo (mami).
V dom je ne moremo dati, ker bi druga dva brata mojega zadrgnila orav tako obe zlati snahici – pa imajo vsi 5x več denarja kot mi, 1x večje hiše in otroke vse že pri 40, midva z bratom pa sva (jaz 23 , brat pa bo 18) … tako, da… nič kaj lepega in boljšega se ti ne obeta, ker se takšni mamini sineki ne spremenijo (oz. se jih 1%), jaz sem enega takega pustila po 8 meseceih – pa se še čudim sama sebi, da sem tako dolgo čakala… …

No to je naša zgodba, pa vrjemi, da ni edina…

Če tega sedaj ne razume, ko mu to govoriš vrjemi, da nebo nikoli. Če je šel po kruh, kos ta bila že v postelji in je dejansko šel se bo to dogajalo še naprej. Vrjemi mi to je bolano.
Jaz sem s tašnim bedakom zdržala 8 mesecev – poglej to je dejansko bolezen – po domače ji rečejo opičja bolezen… samo trpela boš – dobro premisli v kas se spuščaš, ker to se nebo izboljšalo in dobro premisli, če res želiš bit vedno na drugem mestu, dobro premisli, da ko boš imela otroka – bo to bolj njen otrok kot tvoj – ker verjemi, ga bo ona hotela vzagaj in bo tvojega tako daleč spravla, da se ji bo uklonil, ne boš imela 5 minutk, da dihaš, vsak dan jo boš imela na vratih, ko boš za vse to povedala partenrju – verjemi, da se bo prej skregal s tabo kot z mamico – in otala boš sama brez podpore. Ali tvojemu kapne, da je to narobe, ali gresta narazen ali se pa preselita v drugo državo – samo tako boš imerla mir – to niso normalne ženske – to so balane matere, ki mislijo, da je edino poslanstvo njihov otrok in to za vse življenje in jih spravijo tako daleč, da se jim celo življenje počutijo dolžno, da so jih sploh rodile.

Zdi se ti grozno – ko to bereš ampak vrejemi mi, da se nisem zmotila dosti ali pa celo nič. Ker po tem kaj si napisala, da se dogaja je to samo začetek, pa da sta mu že eno vezo razdrla – tako veš kaj te čaka.

Razmisli – to je BOLANO!!

lp. M

Zdi se mi, da bi imela več možnosti, če bi bila bolj podobna njegovi mami. Če bi gospodovalno rekla: ne, ne greš v trgovino, ali pa ne pridi več nikoli nazaj!!! bi ga presenetilo, a tudi tebe bi presenetilo, kako lepo bi te ubogal. Tega se je namreč naučil pri taki mami in ima v sebi predstavo o ženskah, da so take. Bolj ko boš stroga, ležje boš shajala. Če nisi taka in nočeš biti taka, te ne bo niti spoštoval in ti ne bo lahko.

Ko sem prebrala tvoj prvi stavek sem si mislila, pa saj ni res, z nekom bo skupaj, ki mu ne upa povedati stvari! A vidim, da si mu že povedala, le zaleglo ni. Preblaga si bila. Finance, obiski, odvisnost od staršev – to so stvari, ki morajo biti razčiščene preden storiš kak odločilni korak in zdrave odnose imaš pravico zahtevati in vztrajati pri svojem. Če bo samo malo skrenil, če te bo razočaral, adijo! Nikoli ne bo drugačen, če ne bo prisiljen.

Zivijo!

Strinjam se tudi jaz, to je bolano! Osnovna lastnost vsakega zrelega cloveka je, da ima in uporablja svoje mozgane, svoje srce; sicer NI zrel clovek. Dobro in osrecujoco zvezo pa imamo lahko samo z nekom, ki je (cutstveno) zrel clovek. Tvoj ljubi pa izgleda, da pri svojih 31 to se ni postal!

Zasluzis si srecno zivljenje!

S.

gina a si napisala mojo zgodbo????

VSE TO SE JE DOGAJALO MENI IN BILA 3 KM OD TAŠČE.KO PA SEM RODILA JE IZJAVIL,DA JE ČAS,DA GREMO ŽIVET K NJEGOVI MAMI.BL SM BILA UPORNIŠKA SLABJE JE BLO.KO JE BIL OTROK STAR MESEC DNI,JE DEJAL;JAZ GREM K MAMI ŽIVET,DA NE BO SAMA,TI PA G EŠ LAHKO Z MANO.REKLA SEM ,DA NE.IN JE ŠEL,ČEZ TEDEN DNI PA ZA NJEMU KOT BERAČICA.ZARADI OTROKA,SEM SI TAKRAT DEJALA.TAKO,KOT PRI TEBI JE TRAJALO TRI LETA IN SVA SE LOČILA….POVEM PA ,DA SEM KR ZBOLELA,KER SEM SAMO GOLTALA…

DANES SEM ZADOVOLJNA,RES ŽAL LOČENA A GRE…ON JE PA ŠE VEDNO ISTI…..

REŠI USPEŠNO,JAZ NISM…..

Zelo odločno ga postavi pred dejstvo: Ali jaz ali mama!!!NIKOLI ampak res
NIKOLI se ne preseli k njemu domov, ker boš potegnila takratko. Pri 31 letih bi bil skrajni čas, da prereže popkovino z materjo in si ustvari svojo družino in zaživi in sprejme nove odgovornosti do svoje družine.

Kaj pa, ko je žena preveč navezana na starše? Kaj pa na to porečete?

Kaj pa če je žena taka?

Nič ne bo z vajino srečo. Zdaj ga pusti in naj razmisli in trpi. Samo tako bo prišel stvari do dna, katera je prva. Pa čimdlje od njihove bajte!!!

Sama si boš naredila temelje, kar boš sedaj dopustila, se bo razraslo v zakonu v slona. Bodi zvesta sebi, drugače boš še ena nesrečna več!

K njim se nikakor ne preseli. NIKOLI!
Lahko pa poskusiš na način, kot je svetovala Nastja. Mogoče bi res zaleglo, a vedeti moraš, če sploh si oseba, ki lahko ima s partnerjem tak gospodovalen odnos. In zaradi takega odnosa te lahko nekoč zasovraži ali se te prične bati, kot se boji svoje mame.To pa za partnerski odnos ni ravno vzpodbudno. In če misliš, da se ti lahko zgodi kot se je ne upam si dihat, je itak vse brezzveze.
Nastopi bolj ostro in mu poskušaj dopovedat, kakšen hud problem ima. Če bo sprevidel in se bo pripravljen potruditi, da dejansko spremeni svoj odnos do mame, bi mogoče še šlo. A navada je železna srajca in pri tvojih letih nimaš časa na pretek, zato ne čakaj in opazuj v nedogled ampak presodi situacijo bolj na hitro. Ravnaj se po občutku, saj ga zdaj že toliko poznaš, da veš, ali bi bil sposoben korenito spremenit odnos z mamo in domačimi.

Janez!
Ni razlike! Tudi v primeru, da je žena taka, velja enako!

Hvala vam za nasvete in vam moram povedat, da je še upanje za mojega partnerja, sva imela pošten pogovor, in sva se pogovorila (ni zagovarjal svoje mame in brata ter je priznal da je preveč navezan na dom) o njegovih in mojih napakah ter sklenila nove kompromise in sem kar prepričana, da bo tokrat končno začel imet normalen odnos s svojo družino ter da bo si z mano ustvaril svoj dom.

lp gina

Kaj obzirno povedati……raje še enkrat razmisli, če se boš sploh z njim vselila.

Isto.

Pozdrav!

Vaš partner v sebi ostaja otrok, ki se boji mamine zavrnitve. V sebi nosi globok strah pred njeno zavrženostjo. Otrok materino zavrženost in izgubo stika doživla kot izničenje samega sebe. Moški pri 31, ki je v sebi še vedno otrok, bo težko gradil odrasel odnos. Prilagajal se bo mami na vse njene želje in komande, stekel takoj v trgovino.., vi boste pa ob njem ostajala nerazumljena in sama, tako kot je on ob tej mami ostal nerazumljen in sam.

Odrasel, zrel odnos je možen samo z zdravimi razmejitvami od staršev. Pogovorite se z njim o njegovem doživljanju in o tem, kako je vam v tem odnosu. Če čutite, da ni primerno, da se selite k tašči, sledite svoji intuiciji. Predvsem pa poslušajte sebe in sledite svojim občutkom.

Tukaj se je spet pojavil problem in spet vas prosim za nasvet.
Tokrat bi pa rada fantovi mami povedala svojo, da se naj neha vtikovat v najino življenje, kako ji to povedati.
Namreč, zadnjič mi je zatežila, oziroma naredila cel načrt, kako morama midva zazidat hišo, kje bo stala, kako bodo prostori razporejeni, skratka vse, povedala mi je tudi, da samo ona pozna svojega sina najbolje (imele sva kao prijateljski pogovor po njenem mnenju) in ve kaj njemu paše ter celo za otroke je zatežila.
In seveda temu je sledil prepri z mojim fantom, ker sem mu povedala svojo, da imam dovolj njegove diktatorske mame, in da lahko kar gre, ker meni njegova mama ne bo vodila mojega življenja. Seveda on se je spet odločil da ne bo odšel od mene ampak svoji mami pa spet ne bo nič rekel. Povedala pa sem mu tudi, da se naj odloči ali bo on povedal mami da naj se neha vtikova na lep način ali pa ji bom jaz na grdi, da se naj odloči.

Torej kako naj njegovi mami povem, da naj se neha vtikovat v naju in da je njen sin pri 30 letih dovolj star, da sam ve kaj njemu odgovarja in kaj ne in da boma midva sama delala načrte za najino življenje.

lp gina

Nikar ne zapravljaj časa in živcev s spreminjanjem njegove mame, saj že veš, da bo ostala taka. Dokler bo on ostal tak. Ti bi rada, da bi jo on nehal poslušat, torej poskusi zahtevat od njega, naj odraste, zapusti mamino krilo in presliši njene nasvete. Prepričaj ga, da je velik fant, da so mamini nasveti nezaželjeni. Potem ona ne bo več problem. Njo bo ozdravila situacija. Njen fantek bo odrasel. Če bo.

Spremenit najprej njo, da bo pustila njemu odrasti, da bo on bolj tvoj – nora ideja.

Zakaj bi naj partner prenesel svoji materi tvoje besede? Če bi vsakdo izmed vas treh imel pošlihtane meje, do koder sežejo njegove pristojnosti, bi do neskladij sploh ne prihajalo. Tako pa vsevprek posegate drug v drugega! Takšno in drugačno vtikanje v druge ljudi se pojavi izključno kot lekcija za postavitev notranjih meja! Torej – kar se ti zdi motečega na možu, je za rešit z njim, ne s taščo! Kar je motečega na tašči, rešuj z njo, ne z možem! V tem je osnova, sledi pa način izvedbe, ki je lahko bolj ali manj moder/razumevajoč, lahko pa do skrajnosti netakten in zato destruktiven. Kako bomo kaj rešili, je seveda v največji meri odvisno od izkušenosti, ki nam prinese vse večjo stopnjo razumevanja. Bolj ko predmet razumemo, več modrosti se nam odpira in posledično rešujemo situacije z vse večjim taktom – da zmoremo tudi najgrše stvari lepo obzirno povedati.