Kaj se dogaja v zvezi?
Pozdravljeni,
S partnerjem imam velik problem. Poznava se že 4 leta, zvezo pa sva začela pred letom in pol. Jaz imam 27 let, on pa 34.
Kmalu po začetku sem začela opažati, da mu je zelo pomembna ”klapa”, zelo je navezan tudi na svojo mamo.
S težavo sem ga prepričala, da biti par pomeni biti tudi kdaj sam s partnerjem in ne samo v klapi. Toda to mi je nekako uspelo. Dokler se ni začel pritoževati, da ne greva več nikamor ven, da sva kot ena upokojenca.
Med tem časom sem se tudi skregala z njegovo mamo. Sedaj vem, da tega ne bi smela storiti. Skregali pa sva se, ker se je ona vtikala v najino zvezo ter me napadla, češ: ”Zakaj mora vedno veljati kar želiš ti? Zakaj mora biti vedno vse po tvoje?”
Jaz enostavno nisem prenesla tega in sem ji začela odgovarjati nazaj. V bistvu sem se grdo skregala z njo. Takrat on ni bil prisoten. Vendar se je, ko sem mu to povedala, pričel jokati, ker je bil prizadet, da me je njegova mama tako ponižala.
Od takrat nisem šla več k njemu domov oz. zelo redko. Bila pa sva še vedno skupaj.
Od takrat naprej sem čutila, da je on med dvema ognjema. Njegova mama ga je ščuvala proti meni, jaz pa njega proti njej.
Sčasoma je začel govoriti, da ne bi smela tako ravnati z njegovo mamo, da je ona starejša, da bi morala biti tiho.
Vem, da bi morala, toda ali bi se on postavil zame? Mislim, da ne.
Naj omenim, da je njegov oče umrl pred 5 leti. Bil je težak alkoholik,živel je ločeno od njegove mame, čeprav nista bila ločena. Ko sta bila skupaj, sta se veliko kregala, saj njegova mama nikoli ni imela dlake na jeziku.
Njegov oče jo je tudi veliko tepel.
Mislim, da se je po očetovi smrti njegova mama zelo navezala na mojega partnerja in njegovega brata dvojčka. Moj partner ima namreč brata dvojčka.
Mislim, da ga ima najraje na tem svetu. Ko sva postala par je bila ona ljubosumna in ni prenesla, da bi se kdo vtikal v njeno gospodinjstvo, ker je pač vedno bila ona ”šefica”.
Tega tudi jaz nisem nikoli mogla ”prebaviti”.
Naj omenim, da sem do mojega partnerja mogoče res bila nekoliko posesivna in sem želela, da veliko časa preživi z mano. Toda tudi on se ni hotel tako veliko prilagajati in spreminjati njegovega načina življenja.
Saj v končni fazi ima 34 let, ima že utečene navade in se zelo težko prilagaja. Toda, če imaš nekoga rad, ali ni logično, da se boš nekoliko prilagodil?
Sedaj, ko sem opisala okoliščine, naj vam končno povem dejanski problem.
Partnerja že 14 dni nisem videla. Po novem letu je kar ”mrknil”; kot da zame ne obstaja več.
Naj omenim, da sva se za silvestrovo skregala, ker ga je on hotel preživeti s klapo (trije pari in njegov samski brat), jaz pa sama z njim. Glede na to, da ga je lani preživel s klapo, sem pričakovala, da se bo letos prilagodil meni in ga preživel z mano.Pa ni bilo tako. Ko sem prišla k njemu, je počasi začela prihajati tudi klapa. Nisem mogla verjet (na tihem sem upala, da mi bo uresničil mojo željo, da bova sama za silvestrovo).
Ko me je naslednji dan klical, se mu nisem javila; na njegov sms pa sem odgovorila, da sem jezna in mu povedala tudi zakaj.
Med drugim pa s silvestrovanja ni hotel z mano domov (naslednji dan sem delala); prevoz sem si morala zrihtat sama, on pa je ostal na silvestrovanju (šli smo na prosto).
Od takrat se mi ne javi. Mi je pa dal vedet (po mojih številnih sms-ih in klicanju), da rabi malo časa zase, spremembo, neodvisnost.
Dala sem mu čas (14 dni). Ali ni to dovolj? Ali je najine zveze konec?
Ne javlja se na telefon, ne odgovarja na sms-e. Kaj se dogaja? Ali to pomeni, da je konec?
Bi mi vsaj povedal, da bi vedela in šla z življenjem naprej.
Prosim pomagajte mi najti odgovor.
Dala si mu 14 dnevni rok… Povsem zgrešeno ! Če nekoga ljubiš in si rad z njim, to pokažeš predvsem z dejanji in podkrepiš z besedami. Če bi to on do tebe čutil, bi lahko vedel odgovoriti takoj, ne pa da mu daješ neki pogajalski rok.
Žal je dečko pri svojih letih nekje na ravni 20 letnega fanta, socialno, vedenjsko in podzavestno navezan na svojo mamo, z neko senco pripadnosti svoji družbi (sicer je že prav da jo ima), kjer pa je le pajac “med velikimi”. Ne verjamem da bo nekje v bližnji prihodnjosti z njim kaj bolje, tako da je na podlagi napisanega moč sklepati da je vajine zveze žal posledično že konec. Morda je zate to prej boniteta kot ne, samo potreben bo čas da se tega zaveš.
PI3, ni povsem nujno. Sem imela podobno izkušnjo kakor Dejka (le da moj nikoli ni bil mamin sinko ali odvisen od kakšnih klap!!). Pa se mi je javil ponižno na kolenih po 3 tednih. Ker je v tem času dojel kaj izgublja in ker sem mu tudi dala vedet, da ga ne bom večno čakala. Pa sem ga sprejela nazaj k sebi, ker sem verjela, da je dober in pošten človek, le da je bil takrat v življenski krizi (se je iskal, pa čeprav tudi pri 30-ih). Pa mi do danes ni bilo žal. Po tej krizi je dokončal faks, napredoval v službi, nehal s ponočevanji, se začel ukvarjat s športom,.. Hočem povedat, da se človek lahko spremeni, če si to res želi in če ima za to motivacijo. Mogoče pa bi mu morala Dejka pomagat..?
Se strinjam s Kitko, če se še do sedaj ni našel in ugotovil, kaj mu je v življenju bolj pomembno, žena ali mama… Mamica ga je pripeljala do sem, sedaj pa je čas, da se popkovnica pretrga in da sprejme odgovornost za nekoga drugega. Imam sodelavko, ki se je po letu in pol ločila, ravno zaradi tega, ker je bil mož prevelik mamin sinek.
Mislim, da ti bo bolje, če greš naprej.
Moje mnenje pa je, da si ti preveč egoistična in da nisi nič boljša od njegove posesivne mame.
1. njegova klapa: ne gre za klapo pijanih fantov, ki se drogirajo ali posedajo po gostilnah …ampak gre za družbo treh parov, in njegovega brata. S temi ljudmi se on verjetno druži malo dlje kot s teboj…zato bi bilo primerno, da ko si najde punco, pripelje to dekle v svojo družbo,(tako kot ona njega vključi v svoj krog prijateljev) s to družbo gresta kdaj kam ven, na zabave in to skupaj. Seveda pa ko si nekdo iz družbe dobi partnerja, je samoumevno, da se bo bolj posvetil njemu in bo družba samo še za razvedrilo, za zabavo, sprostitev….(da ne postaneš penzioner, čeprav kakor poznam penzioniste, se ne zapirajo, ampak nekateri komaj čakajo, da gredo v družbo)
2. njegova mama- ženska je imela pač slabe izkušnje v zakonu in zato se je navezala na svoja sinova. Ta dva moška sta ji nadomestila moža in to je vplivalo nanju. Stara sta čez 30, zato sta se že kar preveč udomačila pri mami in sta za ta leta preveč odvisna od nje.
Je pa naloga, da se osamosvojita, njuna in ne tvoja.
Ti kot njegova punca ne boš rešila tega problema med njimi.
Ni pa vredu, da si se sploh kregala z njo. Ko si opazila, da se ona ne strinja z zvezo, da se vtika….bi morala narediti distanco že takoj. Ne hoditi k njej. Pa potem tudi ona nebi imela priložnosti videti, kakšen odnos imata ti in fant.
3. to, da ti je sedaj “ušel” pa jasno kaže, da je izbral svojo družbo. Ti si ga preveč komandirala in hotela vzgojiti po svoje. Ker si ga vlekla stran od družbe, ščuvala proti mami (ona proti tebi) se je on pač odločil, da bi bolj mirno živel, če te pusti.
Lahko bi ti bilo jasno, da hoče končati tako vezo.
Delati se, kot da si mu ti dala rok, pa je tudi s tvoje strani egoistično. To tvoje obnašanje spet kaže na to, da ga nameravaš dresirati celo življenje in tega očitno on noče!
Enostavno nista za skupaj! Sprejmi to in pojdi svojo pot, najdi si moškega, ki bo imel podobne želje in življenjski slog kot ti. So moški, ki nočejo biti v družbi in so najbolj srečni, doma, z ženo, otroci in v kavču….tudi za silvestrovo….tak bo zate!
mirella, vsaka čast za post. Jaz bi prav rada slišala še mamino mnenje…..
Pri puncah je narobe, da ko začnejo neko vezo (ki sploh ne vedo )ali je to to in hop vajeti v roke. Pa ne moreš ti nekomu urejati in planirati kako bo on preživel dan!. To se dela počasi,ve ste pa bolj napadalne sorte.
naš sin ima večji krog prijateljev, družijo se od malih nog in ne dovoli nobeni punci, ki “uleti” v razmerje, da se vmešava v to. Prav ima.
Pozdrav!
Težko je reči, ali je vajine zveze konec. To vesta samo vidva. In samo vidva bosta ta odnos nadaljevala, ali ga prekinila. Nihče se ne more odločiti za vaju.
Sedaj ste sama in v čakanju na njegov odgovor. Želela ste si samo malo več intime v vajinem odnosu, ki pa se je je vaš partner zelo bal. Doživljal vas je kot posesivno in da mu jemljete ves življenski prostor. Bal se je, da ga boste posrkala vase in da bo ob vas popolnoma izgubil sebe. To je doživljal ob svoji mami. Sedaj je srečal žensko, ob kateri se je čutil svoboden, vendar so že prvi koraki v odnos, ponovno prebudili stara občutja iz otroštva.
Ne vem, kje ste vi ob vsem tem. Želite si odnosa, da bi nekdo bil ob vas, se z vami pogovarjal, vas začutil v vašem svetu on pa kar beži in išče izhode v “klapi”.
Oba vaju je strah odnosa. Veliko bolečine in strahu pred zavrženostjo sta prinesla od doma.
Sprla ste se z njegovo mamo in nase potegnila konflikt, ki ga imata vaš partner in njegova mama, vendar se med njima ni nikoli odkrito izrazil. Kaj vse bi on povedal svoji mami, če bi čutil, da je varno in da ga ne bo zavrgla. To vse ste ji povedala sedaj vi. In njega je postalo na smrt strah, saj je v sebi še vedno otrok, ki skrbi za občutja svoje mame, za njeno užaljenost in prizadetost.
Pomembno je, da razmejite, da to niso vaši problemi, temveč konflikt med njima. To kar je vas motilo na njej, najverjetneje moti njega, pa ni nikoli izrazil, saj se boji njene zavženosti.
Samo iskren pogovor lahko reši takšen odnos. Ko si bosta povedala, kaj doživljata drug ob drugem, česa vaju je strah, po čem hrepenita in se bosta hkrati nehala kregati zaradi tašče, bo vajin odnos dosegel drugačne dimenzije. Vajin odnos je samo vajin. In odločitev, kaj bosta z njim naredila, je samo vajina.