… 22. decembra 06 sem ugotovila, da se je moj partner (jaz 34, on 32, skupaj sva malce manj kot tri leta in imava 4 mesece starega otroka) šel internetni seks / kurjenje s prijateljevo punco. Šokiralo me je dejstvo, da se je odločil za ta korak, šokiralo to, da se je šel kurjenje s prijateljevo punco, šokrialo me je dejstvo, da sem izgleda živela v zgrešenem mišljenju, da imava dober odnos … skratka, bila sem čisto v šoku.

Najprej sem želela spakirati in prekiniti odnos, vendar sem se odločila, da bom zadevo najprej “prespala”, nato pa se bom v miru odločila. Nikakor nimam namena na vrat na nos ga zapusitti, potem pa se spraševati ali sem to pravilno storila.

KO sem se pogovarjala z njim o tej zadevi (zakaj je to storil, kaj mu to pomeni, zakaj se ni raje toliko posvetil meni oz. najinemu odnosu, …) je bilo vse kar sem izvedela, da “ne ve” in da je vse skupaj bila za njega samo nedolžna zadeva. Sama v to nikakor ne verjamem, saj mi vse skupaj zgleda kot Bill Clinton in Monica Lewinski … (saj ni bilo nič, oh.. pač nekaj je bilo) in pa dejstvo, da je zavestno vse skupaj prikrival in mi lagal. Do sedaj ni nikoli polagal račune s kom gre ven, kaj počne, kaj je delal, .. mnenja sem namreč, da ima vsak pravico do svojih prijateljev in do svoje zasebnosti. Vendar pa je to kar je sedaj storil preveč za moje razumevanje in sprejemanje.

In tukaj nastane težava, ko ne vem kako naprej. Glede na dejstvo, da moj partner ne ve zakaj je to storil (po mojem mnenju, ni osvestil razlogov za svoje početje) ali pa ne želi meni povedati zakaj je to počel, razmišljam o tem, da bi si poiskala svetovanje. Ker sem v najinem odnosu jaz bolj dominanten tip osebe, ne želim pritiskati na njega, ne vem pa kako naj mu to povem. Kar ne pomeni, da ga maltretiram, temveč bolj v smislu, da sem v nakaterih skupnih zadevah vedno par korakov pred njim. Pozna se, da živim stran od staršev od mojega 19 leta, on pa se je dokončno odselil od njih, ko sva začela živeti skupaj in da jaz imam nekatere izkušnje, on pa jih mora še dobiti.

Kako se kaže dejstvo, da sem vedno par korakov pred njim? Bolje znam predvideti kako se bodo določene zadeve (predvsem družinske) razvijale, znam oceniti kdaj se izogiba določenim stvarem (kot npr. povedati staršem, da ne želi skupaj z njimi imeti prikolice na morju), …

No, .. da se vrnem nazaj na osnovno vprašnje. Kako mu povedati, da si želim na svetovanje, da pa pri tem ne bom spet jaz bila tista, ki bom vodila celoten pogovor oz. če upoštevam dejstvo, da sem bolj odločna oseba, ne bi želela, da se za ta korak odloči samo zaradi dejstvo, da bi ugodil meni. Ali je pri vsem skupaj sploh smiselno, da greva na svetovanje? Skratka .. prosim za kakšen nasvet kako naprej. In pa … v primeru, da bi se oba odločila za svetovanje, ali menite, da je vseeno če je svetovalec ženska ali moški.

Se opravičujem, ker je napisano precej zmedeno.

B.

prav zanimivo, kako se veliko žensk pritožuje, da imajo za partnerje mamine sinčke, ti mu pa enostavno želiš sama igrat vlogo mame.

Na tvoje pisanje bi dal pa morda le en namig: morda je s tem cyber seksom samo malo sprostil svoje spolne fantazije in to zato, ker jih v realnem življenju ne more. Ne more pa jih mogoče zato, ker ti kot dominantna oseba veš bolje od njega kaj njemu paše.

Nikar se zdaj ne zatiraj. Če si pred njim, boš pač vedno pred njim in se s tem ne obremenjuj. Tega ne vpletaj v problem. Če želiš, da gresta na svetovanje, mu to kar normalno povej, saj je lahko srečen, da se sploh razumno pogovarjaš z njim. Ozire na njega bi jaz na tvojem mestu v tem primeru potisnila daleč v kot. Tudi tvoja prva reakcija, prekiniti, ne bi bila najslabša. Čas bo pokazal.
Tretje rešitve pa tudi jaz ne vidim. Neskončni pogovori ne rešujejo takih problemov. Jasno je, da če ti je prikrival stvari, ti tudi ne bo nikoli sposoben priznati, da se je drugje imel sanjsko. Pa se je. In morda upa, da te bo nekako uspaval in se imel še večkrat tako.

Poišči dobro svetovanje, ne glede na spol. Glavnino bosta tam opravila vidva, ne nekdo tretji.

Veš kaj, mogoče se bo slišalo čudno. Jaz bi na tvojem mestu pozabil na ta dogodek in vlagal v nadaljevanje kvalitetnega partnerskega odnosa. Ko med dvema zaškriplje moraš iskati svoj del vloge in krivde oz. odgovornosti v tem pa čeprav je partnerjeva krivda še več kot očitna. Tako boš gradila dober partnerski odnos.

Nastja hvala 🙂 nekako tako sem začela tudi sama razmišljati.

Boom … če sem se označila za dominantno, še ne pomeni, da mu želim igrati mamo. Poleg tega nisem napislala tega sporočila, da bi me “razsvetlil” z informacijo, da ga omejujem v njegovem seksualnem fantaziranju. Nisi bral njegovih sporočil, torej ne veš o čem je pisal in na podalgi tega ne veš kaj se je v bistvu dogajalo.

draga Barbalina!

Tvoji občutki so pravi – internetno varanje ni “nedolžno” in upravičeno te boli. Dobro je, da se zavedaš, da moraš to zadevo začeti reševati. Ker se tvoj fant ne zaveda svojih občutkov ali o njih noče govoriti, je nujna pomoč tretjega – svetovalca.

Če želiš biti zelo diplomatska, potem moraš ustvariti situacijo, v kateri bo tvoj fant tako prizadet, da bo on sam prišel do tega, da rabi kakšno pomoč od zunaj. Morda bi bilo dobro, da tudi ti zaigraš kakšen “nedolžen” seks preko računalnika in mu zadevo nastaviš tako, da bo on odkril, kaj se je dogajalo. Da ga bo štihnilo globoko v njegovo moško samozavest.

Ali pa da to svojo bolečino ob njegovem internetnem varanju (ki je pravo varanje, še posebej če je to s prijateljevo punco – ogabno, zakaj tega ne počne kar s svojo mamo) prikažeš kot zares velik svoj problem, zaradi katerega rabiš svetovanje. In svojega fanta prosiš, da te spremlja, ker bo lažje pojasnil svoja dejanja in bo to prispevalo k razrešitvi tvojih problemov. Ali se dogovoriš s svetovalcem, da je on predlaga, da naj fant pride s tabo.
Veliko spretnosti ti želim!

Pozdravljena!
Rada bi te malo potolažila, če dovoliš. Nikakor se ne strinjam, da je internetni seks enako resna zadeva kot pravi, uvrstila ga ne bi niti med varanje. Sama sem namreč dlje časa sodelovala na klepetalnici, kjer tovrstna kurjenja niso bila redkost. Včasih je bil dečko samski, pogosto pa ne. Jaz sem bila na začetku samska, na koncu pa ne. Ker mi firbec seveda ni dal miru, sem tipe vedno spraševala, zakaj to počnejo in zakaj raje s punco / ženo ne preizkusijo kakšne novosti. Eden z živahno domišljijo je povedal, da si ne upa ženi česa takega predlagat (pa je bila po mojem mnenju fantazija nedolžne sorte), ker je ona bolj mirne sorte in ne bi bila za stvar.
Po kar dolgem obdobju različnih “testiranj” sem ugotovila, da tipom sploh ne gre za osebo na drugi strani, bolj jim gre za interaktivno fantazijo. S sodelovanjem pri taki zadevi, samo popestriš njihov lasten scenarij, ki ga ima vsak od njih v sebi, če je na netu ali pa ne. No, mene je pač firbec matral, o čem moški takole sanjarijo, pa sem jim vedno prepustila režiranje. Prav tako se mi ne zdi, da je na meni kakšna krivda glede varanja. Če sem nekomu samo s par besedami pomagala pri “metanju na roko” (oprostite izrazu), pri tem pa bila poplačana z vpogledom v moško domišljijo, mislim, da nisem storila nikakršne škode. Če pa komu razložim, kaj je meni všeč pri seksu, bo morda dobil kakšno dodatno idejo, s katero bo ustregel svoji partnerki.
Edina oteževalna okoliščina, ki jo vidim v tvojem primeru, je ta, da gre za znanko. Potem se je pač treba vprašati (no, njega vprašati), če v resnici hoče njo namesto tebe. Ampak jaz bi domnevala, da bi bila dobra katerakoli punca, ki bi se hotela tako pogovarjat, saj po moji teoriji sploh ne gre za to konkretno žensko osebo.
Meni bi bilo prav všeč, ko bi bil moj fant za kakšno tako elektronsko kurjenje z mano, a žal pravi, da se zdi njemu chat preveč živčen. Morda bi pa ti tvojega razveselila, če bi mu iz službe poslala kakšen začinjen mail, kaj vse hočeš početi z njim… Samo ideja…
No, skratka, ne preveč resno jemati vsega skupaj…

Več kot očitno je, da vas je mož povsem presenetil z nezvestobo. In v vso zmedo, ki je nastala med vami in možem, je vnesena še dodatna, saj mož ne ve zakaj je to storil. Vas moti že dejstvo, da s strani moža ne dobite odgovora na ključna vprašanja: zakaj je to naredil, zakaj ostaja v odnosu z vami in kako naprej? Ostajate razočarani brez pojasnila in opravičila. Globoko v sebi se sramujete, počutite krivo, občasno ste jezni nanj in ko že mislite da se je ozračje malo umirilo vas ponovno preplavijo vsa čutenja, ki ustvarjajo pravo zmedo. V vajin odnos se je pritihotapil dvom, kako naj greste naprej, ko pa je toliko prevare, umazanosti in izdajstva in to ravno tega odnosa v katerega ste verjeli, ki je bila za vas najbolj svet. Oba sta ob tem nemočna in se sprašujeta kaj storiti. Začnita govoriti vendar se ne krivita in sramotita. Govorite o razočaranju, jezi, žalosti o vajinem odnosu, kaj zanj pomeni obisk pri svetovalcu. Predvsem pa se morata za ta korak odločiti oba skupaj.
O tem ali je bolje imeti svetovalko ali svetovalca je povsem vajina odločitev.
Če se bosta odločila za tovrstni korak vama lahko svetujem nekaj Družinskih centrov. Frančiškanski družinski Inštitut, Ljubljana,01 200 67 60, Center za družinsko in zakonsko terapijo Stik, Ljubljana, 01 430 46 14, Družinski center Kairos, Ljubljana, 031 543 573, Zakonski in družinski Inštitut Krog, Kranj, 04 23 66 088, Družinski center Mir, Maribor, 02 23 45 800, Zakonski in družinski Inštitutu Novo mesto, 07 33 21 133.

Želim vam, da bi v tej grozi ki navdaja oba, pričela iskreno govoriti o preziru, jezi in sramu, da bo lahko vajina odločitev resnično iskrena.

Srečno!

Romana Žitko, spec. ZDT