Trma in zamera
Pozdravljeni!
Z možem imava težave že približno kako leto dni, ki so pripeljale do tega, da niti na dopust ne želi z mano. Umaknil se je. Čutim, da do mene goji strašno zamero in mi ne more odupustiti. Pravi, da ni več tak kot je bil. V preteklosti (pred dvema letoma), da je zelo trpel, a jaz tega nisem videla oz. nisem hotela videti. Pravi, da sem mu zelo očitno govorila, da sem nazadovoljna z njim, ker nima ustrezne izobrazbe, ker ni tak, ker ni to in pd.
Je neverjetno občutljiv in zamerljiv. Povedala sem mu že, da ga nisem prizadela namenoma, da sem mu le sugerirala nekatere stvari, ki bi jih lahko naredil. Da mi je žal zaradi tega in ga prosim odpuščanja.
Še naprej, že eno leto kuha trmo, zamero. Intimna sva kljub temu še vedno. Noče več niti k mojim staršem, niti k mojim prijateljem.
Jaz pa izgubljam potrpljenje, na vem več kaj storiti. Strokovno pomoč je odklonil.
Hvala za vaš nasvet oz. komentar.
Veliko bo potrebno narediti, da bo odnos presegel sedanji nivo. Predvsem boste morala izvedeti, kaj je ta zamera. Čemu služi ta občutljivost in zamerljivost?
Biti z nekom poročen pomeni, biti ranljiv. V zakonu se ponovno srečamo s čutenji, ki so bila prisotna doma. Jeza, zamera, užaljenost neprestano blokirajo neizgovorjena, ranljiva čutenja. Vajina igra vama služi, da se ne začutita, da si ne povesta koliko se pogrešata, koliko vaju je strah in sta osamljena drug ob drugem.
Kaj tega moškega ob vas tako boli, da se je zaprl v svoj svet, česa se tako boji, da se je ogradil z nenehno zamero? Morala boste vztrajati in poiskati odgovore, saj boste drugače zelo težko nadalje gradila odnos. Jezna ste, izgubljate potrpljenje in ne veste več kaj storiti. Počutite se krivo, za njegovo užaljenost in odtujenost. Niste odgovorna za njegovo čustveno stanje. On je popolnoma odgovoren za svoje odzive in svoja občutja. Krivda, ki vam jo daje, je njegova. V sebi nosi globok občutek, da z njim nekaj ni vredu, da ni tak, kot drugi pričakujejo, da nima ustrezne izobrazbe, da ste z njim nezadovoljna. Noče k vašim staršem in prijateljem, saj se najverjetneje težko sprosti in je to, kar v resnici je. V sebi nosi občutek, da je napaka, da so ljudje z njim nezadovoljni. Strah ga je odnosov. Njegov čustveni svet je razoran. Naslovite to krivdo, kar vam je lahko izhodišče za pogovor. Ne kritizirajte in se ne opravičujte, govorite samo o svojih občutkih, ki se vam prebujajo ob njem. Vse čustvene vsebine, ki sta jih prinesla od doma, so sedaj dobile nove razsežnosti v vajinem zakonu in veliko truda in potrpežljivosti boste morala vložiti, da se bosta začutila in našla stik po katerem oba tako hrepenita.
Želim vam vse dobro.