Ne bom razlagala celotne zgodbe, samo na kratko.1o let prenašam poniževanja s strani mojega partnerja, zmerjanje, tudi udarce.Saj udarci niti ne bolijo toliko, kot bolijo besede in zavest, da kljub trudu in temu, da sem dobra žena in mati še vedno dobim dnevno porcijo žaljivk. Pa sem še vedno tako trapasta, da se vračam k njemu. Tiste, ki imate izkušnje s tem, povejte mi kdaj se je v vas nekaj premaknilo, da ste dojele, da tako več ne gre naprej in ste se rešile tega nasilja.

Draga zalika,
menim, da si nobena ženska na tem svetu ne zasluži tega. Ne dovoli si tega in malo bolj ceni sama sebe. Sicer nimam tvoje izkušnje, imam pa 13 let zakona v katerem mož ni enkrat dvignil roko nad mano, čeprav sem si jo včasih zaslužila.
Zapusti ga, ker on se ne bo nikoli spremenil in kar je najhuje, vajini otroci bodo vzgajani v nezdravem okolju. Bolje, da si v miru in sama z otroci, kot pa tako.

Želim ti vso srečo

jaz tako zivim zadnja 4 leta…po rojstvu otroka….ja obupala sem pred dvema letoma in pol,odsla pa se vedno nisem…ocitno en del mene njega se vedno ljubi…ali pa se samo bojim..tega,da mi bo enkrat zal in ne bo vec vrnitve nazaj….

Roko lahko dvigneš nad sovražnika, šibkejšega od sebe,…. NE pa na PARTNERJA. In s tem je (vsaj po moje) partnerstva konec. Moraš trpeti batine, ponoževanja ???
Treba je biti le odločen in to prekiniti, zapustiti takega bedaka in ZAŽIVETI NA NOVO !!!

Spoštovana!

Predlagam vam, da poskrbite za sebe- rešite sebe iz tega odnosa in si dajte nekaj, kar nikoli niste imela- spoštovanje, potrditev in občutek, da ste vredna ljubezni…Kajti to je resnica! Vredna ste nekoga, da vas ima rad, da vas sprejema in razume!
Če vam to ne bo uspelo sami, si poiščite pomoč. Srečno!

Nataša

Partner vas s čustvenim in fizičnim nasiljem ustrahuje in ne da bi povedal zakaj vas ponižuje, ko ga vsaka malenkost spravlja v jezo. Vse je prepleteno z grozo in strahom, kaj ga bo naslednjič spravilo iz tira. Vi ne morete odgovarjati za njegovo čustveno stanje, za malenkosti in njegove reakcije, saj je vaš partner pošast, ki vas drži v šahu tako da se vedno znova vračate nazaj k njemu. Zakaj se sprašujete. Kaj je tam tako vznemerljivega da ne morete brez tega? Kako je bilo pri vas doma? Dokler boste sprejemali njegovo odgovornost in ga podpirali se njemu ne bo potrebno soočiti s samim seboj. Verjamem da ste prestrašeni in se globoko prezirate, ko se vračate nazaj k njemu. Vendar je on tisti ki je prestrašen in ki se ne spoštuje. In nič ga ne odvezuje od njegove odgovornosti za vse udarce ne samo fizične temveč tudi čustvene. Vi ste boste morali odločiti in prekiniti ta zlorabljajoči val nasilja in terorja. Najprej resno sprejmite svoj položaj in vsako fizično nasilje prijavite ter oddidite, sicer bodo otroci, če so pristoni znova ponavljali vse tisto kar sedaj vidijo in čutijo doma.
Samo izrecna odločitev in volja vam bo pomagala da to premagate.

Lep pozdrav in srečno!

Romana Žitko spec. ZDT