V bistvu ne vem tocno kje naj zacnem. Z mozem sva skupaj se iz srednje sole – najstniska ljubezen. Vmes sva imela vec vzponev in padcev in vecinoma sva se imela, vsaj po mojem mnenju, lepo. Po njegovem, malo manj. Moz ni bil navajen kazati custev in se o njih pogovarjati – raje se je zakopal v delo in se distanciral od tezav. Tu pa je nastal problem zame, mene je to motilo in obicajno sva se potem sprickala zaradi kake neumnosti – pa pobotala in tako naprej, dokler se tudi prickala nisva vec. Skratka odtujila sva se. Verjetno bi se nekaj casa vztrajala v takem odnosu, ce ne bi tu vstopila tretja oseba, zaradi katere so se stvari zakomplicirale, prizadetih nas je vec, najbolj pa moj moz. Zaradi svojih obcutkov in dejanj se sovrazi, in ne zeli biti vec tak kot je bil. Zeli si umreti, trenutno pa je okoli sebe zgradil debel oklep, ki naj bi ga varoval pred vso bolecino. Precej sva se in se pogovarjava, vendar ne vem ali delam prav. Rada bi resila zakon – tako zaradi naju kot zaradi otroka. Ker verjamem da sva v tej situaciji zato, ker nisva iskreno govorila o vseh custvih se z njim hocem o njih pogovarjati. On malo manj – predvsem zato ne, ker se pogosto skregava, skoraj vedno pa jokam. Govorim mu o svojih obcutkih, zeljah in strahovih, ce ga sprasujem o njegovih jih nima. Vsaj ne takih kot bi jih jaz rada slisala. Trenutno ne vidi nic pozitivnega. Vse je brez veze. Na vseh podrocjih naj bi bil neuspesen – kar ni res, le njegova merila so tako visoka, da jih tezko doseze. Predlagala sem mu da bi poiskala strokovno pomoc – tujcu noce govoriti o svojih custvih. Njegov komentar je bil, ne bom se enkrat tega razlagal, pa saj mi ne more pomagati. Res je, da mora sam najti pot, in rada bi mu pri tem pomagala, pa ne vem kako. Kaj naj naredim? Naj ga se naprej silim? Naj se raje umaknem?

Ni mi čisto jasno…ti si si našla ljubimca?

Vajin odnos je zrel za strokovno pomoč. Pa čim prej!

V vajin odnos se je naselilo moreče vzdušje, napolnjeno z žalostjo, strahom in neprimernostjo. Vaš mož se krivi, je črnogled, se samozaničuje kar vi težko prenašate. On doživlja samega sebe kot največje breme in sedanjost doživlja kot največjo zagrenjenost.
Vas to vzušje jezi in težko razumete kaj se dejansko dogaja z vašim možem, se trudite in mu govorite o svojih občutjih ter nikakor ne dosežete rezultatov, ki si jih želite. Za vso morbidnostjo pa se skriva jeza. Vse kar lahko storite je, da začente spodbujati samozavest, kar pa ne bo lahka naloga. To pomeni, da ga ne kritizirate. Prostopite do njega s taktiko, umirjenostjo ker šele na tej osnovi vam bo lahko zaupal in pričel govoriti o tem kaj ga muči. Zamorjenost je najbolj zastrašujoča in koliko te zamorjenosti je bilo prisone v njegovi družini? Svojo zamorjenost vaš mož zelo težko sprejema in vi se počutitie zaradi tega nemočno. To so čutenja, ki jih je najtežje predelati. Lahko da so v ozadju hude travme, ki vašega moža neprestano morijo, mu dajejo občutek nevrednosti in v njem dušijo željo po tem, da bi poskrbel zase. Zakaj je morala tretja oseba vstopiti v odnos, kaj ste s tem dejanjem želela sporočiti o sebi?
Rešitev je v tem, da se soočita, iskreno in pošteno izpovejta vse tisto kar je hudo vendar ostanita pozorna na pozitivne stvari. Vaš mož se bo moral odločiti drugače in nenazadnje tudi vi, kajti vsak je odgovoren za svoja dejanja, svoje napake vendar če želita nadaljevati se bosta morala oba začeti spoštovati in pri tem vztrajati.

Srečno!

Romana Žitko, spec. ZDT