Prav lepo pozdravljeni

Stara sem 28 let in z partnerjem (35 let) se poznava 6 let in 5 let sva poročena. Imava zelo lep, spoštujoč in razigran zakon-družino saj se nama je rodila prečudovita hčerka-kar še je najino vezo polepšalo. Težav v sedanjosti ni.
vendar, mene še vedno moti njegova bivša z katero sta bila skupaj 9 let-brez otrok-Moram povedati, da na začetku veze sem bila kar bolestno ljubosumna in bil je zelo potrpežljiv z mano ter mi vedno znova dokazoval, da me ljubi, da zanj obstajam samo jaz. Moje ljubosumje se je malo pomirilo-saj ne najdem zanj razloga pri svojem možu-vendar jaz še potihem vedno sovražim to žensko(imela sem jo priložnost tudi osebno spoznati-bili sva sodelavki). Zdi se mi, da je mojemu možu zapravila mladost in o njej mislim samo slabo…
Sploh ne vem zakaj se toliko obremenjujem z njo-ampak….
Sploh nimam razloga, da bi bila ljubosumna-vendar mi ne da miru….
Hočem samo povedati, kako si zapletamo življenja z nepomembnini stvarmi-ki nimajo ne repa in ne glave
drugače pa sem zelo samozavestna, trdna oseba…
Hvala za pogovor in lp

Meni se je dogajalo (včasih se še) točno isto. Tudi mene je motilo, da mojega še bivša občasno pokliče…kar norela sem, mešalo se mi je. Najbolj zato, ker je to delala ona zanalašč…dolgo sva se zaradi tega kregala še na drugih podorčjih… Pa sem le uspela dopovedat, kako zelo me to moti, da to da ga včasih zajebavam delam zanalašč – zaradi nje…, ker pač kliče in naj ji naslednjič, ko ga bo klicala reče naj ne kliče več – to je storil – sedaj sem veliko bolj pomirjena – ampak še vedno me je nekako strah… Moti me to, da je ta njegova bivša bila zelo grda do njega…ga psihirala, mu težila..in poleg drugih problemov, ki jih je imel v družini še je ona delala sranje… Zardi tega vsega je postal bolj zaprt, težko izrazi čustva in zaupa, vedno mili, da ga nkedo zajebava in da je nezanimiv on in njegovo delo… Pa dela super lepa in kreativne stavri (glasba in 3D oblikovanje) sedaj ga komaj prepričujem, da je ok, da me zanima kaj dela..in podobno…. Zavozila ga je baba… in zaradi tega sem jaz prikarjašana njegove pozornosti, ker si je ne upa več izraziti…. To je pa tisto kar mene jezi in sem zaradi tega včasih zeloo zeloo besna…

Te pa popolnoma razumem kako ti je…

Vse lepo

Obema sta bivši naredili uslugo, ker sta pristala kot sanjska moška v vajinih objemih. Raje negujta ljubezen in ju močno in prijetno utrudita, da bosta oni dve kot bledi senci, ki nekaj lajata v luno. Naredita se, kot da vsiljivk ni, ker s kazanjem s prstom nanju, jima dajeta moč in pomembnost.Osmislita vajina družinska življenja s kvalitetnimi in srečnimi dogodki, polnimi globokih doživetij in ljubezni. V družbi ju pohvalita s ponosom. Vsak si je sam kriv za vsako stanje, lahko jima le pomagata pozabiti, da bosta hvaležna, da sta vaju spoznala.Srečno!

babi,
nekaj te pač moti in tu se strinjam z majo, da je najbojlje da svojemu poveš, da se ob misli na njo ne počutiš dobro. Naj on to ve. Zakaj te ona moti, paq moraš sama ugotoviti ali pa skupaj z njim.
maja, ob tebi pa pomislim, da je nekaterim res najlepše, za vse kriviti nekoga drugega. Pomisli malo. Pomisli, da morda nimaš pojma zakaj mu je “težila”. Vsaka stvar ima vzrok in posledico. Da ju morda nisi ti zamešala. In bila sta skupaj 9 let. Če ne bi bilo ene pozitivne stvari od nje, je tvoj ne bi gledal toliko časa, verjemi. Da je nekomunikativen bo kriva bivša, ah daj no! Raje poglej kako komunicira s starši ali z brati in sestrami. Tam boš videla kako deluje v resnici. Nobena bivša in ne ti tega ne spremenita. Če že, potem se lahko edino SAM odloči da se bo spremenil.

Mene je tudi motila nekoč ena bivša…pa ne brez vzroka. Nobena me ni motila, ta pri tem partnerju pa me je. In to samo zato ,ker mi je 6 čut povedal, da sta še malo “obujala spomine”. Hja in potem sem oba zbobnala na kup in jima povedala, da jaz iz te njune igre izstopam in naj delata kar hočeta, ampak druge ljudi vpletat, je podlo. Ampak to jer najbrž drugačna zgodba kot vajina.

A ji ne bi bila raje hvaležna, ker ga je spustila iz rok, da ga lahko imaš sedaj ti??

Pozdravljene vse, ki vas muči ljubosumnost in jeza na bivšo!

Vaše pisanje mi je dalo misliti, tudi jaz se včasih najdem v negativnih čustvih do bivše žene mojega sedanjega partnerja. Kako to, saj jo komaj bežno poznam in nimava nobenih stikov ali karkoli skupnega?

Se mi zdi, da gre za nekakšno projekcijo, da sem namesto na svojega partnerja jezna in ljubosumna na bivšo ženo. Kajti vsa neugodna čustva glede bivše žene bi morala reševati s svojim partnerjem, kajti tukaj gre za najin odnos. To moram urejati z njim, če je preveč popustljiv do bivše žene in mu ona lahko diktira življenje (tako, da mu kar tik pred zdajci sporoči: danes bo hčerka pri tebi, tako on npr. ostane doma ne glede na najine dogovore, da bova šla na izlet).

To moram jaz urediti z njim, povedati svoja čustva, se dogovoriti z njim, ne pa kuhati jezo na bivšo ženo. Partner mora najti v sebi energijo, da bo odklonil varstvo hčerke, če zanj prepozno zve ali pa bolj natančno uredil urnik bivanja hčerke pri njem. Skratka jezna moram biti nanj, ker dopušča takšno ravnanje in ne na bivšo ženo. Če bi se on dobro dogovarjal z bivšo ženo, ne bi bilo težav. Težave dela on, zato moram reševati problem z njim. Pri sebi dobro premisliti, kaj vse mi dela neugodna čustva, to sporočiti njemu in se potem skupno dogovoriti za ukrepanje (če seveda oba želiva dober odnos).

Lp

Ena izmed bistvenih potreb vsake ženske je varnost in zaupanje. Strah in groza preplavlja vaše življenje že samo ob misli na to nekdanje dekle vašega moža. S tem mučite moža in samo sebe ter se nenehno sprašujee zakaj je to potrebno. Koliko ste stavili na otroka in ob tem upali da se bo z rojstvom vse uredilo, da bosta mirno zaživela drug z drugim, si vse delila in se medsebojno osrečevala? Vendar ste na žalost kmalu ugotovili, da se žal s tem ni nič končalo ravno nasportno, še poglobilo. Vi v tem samo tiho trpite vaš mož pa vas ne razume, saj ne vidi nobenega razloga za vaše ljubosumje ter se mu zdi to povsem nerazumljivo. Zakaj morate zbirati dokaze, da vam vaš mož pripada? Tudi vaš mož je ob vas nenehno v strahu, kot tudi vi, kaj se bo v porodilo v vaši glavi, saj sta oba prepuščena na milost in nemilost. Če ste iskreni sami s seboj potem si lahko priznate, da vaš mož vašega ljubosumja kljub veliki iskrenosti ne bo mogel premagati, premagati vaših strahov pred izgubo moža. O tem se boste morali z možem iskreno pogovarjati, saj so ti strahovi del vaše preteklosti doslej sta se borila vsak na svoji strani, sedaj pa bosta morala premagati strahove, ki jih doživljata drug ob drugemu. Podarita si tisto najbolj svet in iskreno občutek, ki sta ga kot otroka pogrešala in potrebovala, ko sta odraščala in ga verjetno nikoli nista dobila ali slišala.

Lep pozdrav in vse dobro!

Romana Žitko spec. ZDT

Zakonski in družinski Inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto