Poročena sem 11 let, imam dva otroka, dobro službo, pridnega moža..skratka vse, kar si lahko le ženska želi. Zadnja leta sem živela dokaj mirno, prepričana da mi skoraj nič ne manjka, dokler nisem rodila druge hčerke, padla v hudo depresijo in se zelo odtujila z možem. V meni se je naselila huda zamera, ker me je v tem pustil samo. Saj mi je pomagal, ko sem ga prosila za pomoč pri otrocih in gospodinjstvu, drugače pa nič. Ni se pogovarjal z mano in tudi danes se nisva sposobna pogovarjat o ničemer drugem kot o vsakdanjih zadevah in o službi. Iz depresije sem splavala sama in se ponovno postavila na noge. Moj mož je od vedno veliko zdoma, zaradi službe, prijateljev, rekreacije. Ko je doma, se posveti otrokoma in domu, meni pa ne. Ker sva od vedno živela tako, da se nisva preveč “obremenjevala” drug z drugim, mi je bilo to nekako normalno. On je imel svoje stvari, jaz svoje, kadar pa se je našel čas, da sva bila skupaj, sva bila pač skupaj in ponavadi sva se imela ok. Spolnost je bila kar v redu, včasih, ker ni bilo časa, nisva imela odnosov po cele tedne, ampak sem se tolažila, da je za to kriva preutrujenost od vsega in se nisem s tem niti obremenjevala.

Pred slabim letom pa sem se zbližala z moškim, s katerim poslovno sodelujeva že nekaj let. Že od prvega dne je bilo tukaj čutiti kemijo, ampak ostalo je pri nedolžnem flirtanju, dokler ni šlo nekega dne dalje in končalo pri tem, da sva se oba zaljubila. In to noro zaljubila. Stalno sva (in še vedno) tičala skupaj, si izmišljala poslovne poti, da sva lahko skupaj pobegnila za nekaj dni. Že po nekaj mesecih te veze je ljubimec začel govoriti o tem, da bi se ločil in da bi rad začel novo življenje z mano, da je pripravljen sprejeti moje otroke, skratka da bi naredil vse, da bi me imel.
Tukaj pa nastopi veliko dvomov z moje strani. Ljubim ga, tako kot nisem še nobenega moškega v življenju…toda – tu je dvom glede mojih otrok, ali bi ga lahko sprejeli, kako naj povem mojemu možu, ki se mu o vsem skupaj niti sanja ne (ljubimca in njegovo družino pozna) in največji strah – ali bom v taki vezi sploh znala funkcionirati. Kajti, kot sem omenila prej, sem v svojem zakonu živela kot individualist, ker je moj mož tudi tak tip. Ljubimec pa je čisto nasprotje – skoraj vse bi rad počel skupaj in čeprav mi godi, to, da mi govori, da me potrebuje vsak trenutek, me po drugi strani to obremenjuje, ker sem človek, ki se želi počutiti svobodno. In svobode sem imela kar veliko v svojem zakonu, da bi pa zdaj šla v vezo, kjer se bom stalno počutila zvezano na nekoga…ne vem, če bi to šlo, če bi bila tega sposobna, stalno biti nekomu na razpolago. Zavedam se tudi tega, da bi iz mirnega in dolgočasnega življenja z možem šla na teren, kjer se vsak dan zgodi kaj novega, tudi neprijetnega. Ljubimec je namreč tak, da se hoče o vsaki stvari pogovarjat, razčistit in dokler tega ne stori, ne popusti. Kar mi je zelo všeč, tudi če je včasih naprono. Z možem pa sva skoraj vse nesporazume in zamere pometla pod preprogo in pozabila nanje…Zato sva se najbrž tudi znašla tukaj kjer sva. Živiva vsak po svoje, otroke in skupno življenje imava organizirano dobro, kot se le da, ampak med nama ni nobene interakcije. Vsak po svoje in tako funkcionirava že dolga leta, zadnje mesece pa sploh.

Priznam, da me je to stanje, skrivanje, občutki krivde do otrok, pripeljalo do tega, da se počutim, kot da sem brez moči in da me bo lepega dne samo odneslo v neznano.

Kaj mi svetujete? Zaljubljena sem v ljubimca, moža imam rada, ampak kot prijatelja. V spolne odnose z možem se moram prav prisiliti, pa še takrat komaj čakam da bo mimo. Z ljubimcem pa mi nikoli ni dovolj.

Sama pri sebi ne vem točno kaj bi rada. Ali naj se borim za obstoj zakona ali naj začnem delati na tem, da si bom zgradila novo življenje z ljubimcem.
kako naj sama pri sebi razčisitm kje sploh sem in kako naprej?

Hvala vam za vsak nasvet.

“….Ali naj se borim za obstoj zakona….”
Kakšnega zakona, ljuba duša, vajin zakon je že davno umrl, pa niti ne verjamem, da je bil vajin čustven odnos kadarkoli prosto prelivajoč, pretočen. No, če uspeš ta mrtev odnos oživeti na vsaj približno tak nivo kot ga imata z ljubimcem, potem se splača delat v prid zakona. Še nekaj je, namreč otroci se nehote učijo in bodo v svoje novo osnovane družine vpletli prav tak čustveni hlad kot ga vidijo doma. Če ne za kaj drugega, se že za to splača ločit, zaradi boljših vzgojnih vplivov. Tudi na to bo treba misliti, na vlaganje energije v novi odnos, veliko sveže energije, da ne bi postalo novo partnerstvo prav takšno, iz kakršnega zdaj bežiš. Pa veliko uspeha!

Pozdravljena!

Na razpotju si in nobena pot ne bo lahka. ali ostati z možem in zakrpati zakon ali začeti na novo z drugim moškim – oboje bo zahtevalo veliko napora (tvojega) in sodelovanja vseh vpletenih, najbolj moža oziroma novega moškega.

Glede na to, da je bil tvoj zakon bolj površinske narave in nikoli nisi doživela globje povezanosti z možem, je verjetno več možnosti za zadovoljno življenje z novim moškim. Vendar te čaka ločitev, urejanje odnosov po ločitvi in potem gradnja novega odnosa. Tukaj je priložnost res doživeti globoko zvezo z nekom – če si tega želiš in če si tega sposobna. Na tvojem mestu bi več razmišljal v tej smeri. Zlasti zato, ker mislim da je tvoja depresija bila znak globokega nezadovoljstva v življenju zaradi površinskega partnerskega odnosa.

Vendar ne skoči iz slabega zakona naravnost v nov odnos. Po ločitvi si vzemi čas zase, leto ali dve in poskušaj boljše spoznati samo sebe. Kako deluješ v odnosih z ljudmi, zakaj ti je zakon propadel, kaj v novem odnosu lahko delaš boljše,….veliko dela te čaka. Pometanja pod preprogo je konec – ti sama moraš narediti konec. In ta življenska kriza te bo pripeljala v globjo povezanost tebe s samo seboj. V odnosu do sebe moraš dozoreti, potem bodo tudi odnosi z drugimi boljši.

Svetujem veliko branja knjig npr. “Moja ženskost moja sreča” in množico drugih.

Veliko vztrajnosti ti želim!

glede na napisano je tvoj zakon res na nuli in po moje, tudi veza z ljubimcem ne bo rešitev, ker že zdaj omenjaš kaj bi zanlo iti narobe v novi vezi. mislim, da je to slab začetek. če se boš ločila, je res najboljše, da nekaj časa živiš sama.

Najbolj razdiralna oblika nezvestobe je začasna zameglitev razuma z zaljubljenostjo. To se zgodi, ko posameznik meni, da je srečal čudovito osebo (pri tem pozablja, da čudoviti ljudje ne seksajo z vezanimi ljudmi), ali pa gre skozi težjo življenjsko krizo in ne more nadaljevati z normalnim življenjem. Ljudje imajo romantične afere največkrat v času življenjskih prelomnic: ko njihovi otroci odrastejo, če trpijo za zdravstvenimi krizami ali so pod pritiskom zaradi kake odvisnosti, ko dosežejo nepričakovano raven poslovnega uspeha/neuspeha … v vsaki situaciji torej, ko se morajo soočiti z realnostjo in odrasti. Afera z neprimerno osebo, denimo z desetletja mlajšo ali starejšo – je tako poživljajoča, da učinkuje kot droga, ki človeka potegne iz depresije in ga naredi spet “živega”. Seveda je človek med trenutki ekstaze še bolj depresiven, čedalje bolj sam, odtujen iz svojega življenja in vse bolj navezan na tajnega partnerja.

Zanimivo je, da se romantične afere zgodijo tudi ljudem v zelo dobrih zakonih. Oba spola sta se enako sposobna zaljubiti in se predajati romantičnim aferam, čeprav se ženske k njim bolj nagibajo. Ženske se tudi bolj zavedajo, kaj počnejo in kakšna so tveganja. Moški pa znajo biti izredno neprevidni in so se marsikdaj pripravljeni odpovedati prav vsemu. Romantične afere vodijo k številnim ločitvam, ne pa tudi k številnim uspešnim novim zakonom. Kajti kmalu sledi soočenje – ne le z opustošenjem, ki ga je človek pustil za sabo, in s škodo, ki jo je povzročil partnerju in otrokom, temveč tudi z začetno depresijo, ki je bila vzrok za pobeg v obliki afere.

lp ferbec

Najbolj razdiralna oblika nezvestobe je začasna zameglitev razuma z zaljubljenostjo. To se zgodi, ko posameznik meni, da je srečal čudovito osebo (pri tem pozablja, da čudoviti ljudje ne seksajo z vezanimi ljudmi), ali pa gre skozi težjo življenjsko krizo in ne more nadaljevati z normalnim življenjem. Ljudje imajo romantične afere največkrat v času življenjskih prelomnic: ko njihovi otroci odrastejo, če trpijo za zdravstvenimi krizami ali so pod pritiskom zaradi kake odvisnosti, ko dosežejo nepričakovano raven poslovnega uspeha/neuspeha … v vsaki situaciji torej, ko se morajo soočiti z realnostjo in odrasti. Afera z neprimerno osebo, denimo z desetletja mlajšo ali starejšo – je tako poživljajoča, da učinkuje kot droga, ki človeka potegne iz depresije in ga naredi spet “živega”. Seveda je človek med trenutki ekstaze še bolj depresiven, čedalje bolj sam, odtujen iz svojega življenja in vse bolj navezan na tajnega partnerja.

Zanimivo je, da se romantične afere zgodijo tudi ljudem v zelo dobrih zakonih. Oba spola sta se enako sposobna zaljubiti in se predajati romantičnim aferam, čeprav se ženske k njim bolj nagibajo. Ženske se tudi bolj zavedajo, kaj počnejo in kakšna so tveganja. Moški pa znajo biti izredno neprevidni in so se marsikdaj pripravljeni odpovedati prav vsemu. Romantične afere vodijo k številnim ločitvam, ne pa tudi k številnim uspešnim novim zakonom. Kajti kmalu sledi soočenje – ne le z opustošenjem, ki ga je človek pustil za sabo, in s škodo, ki jo je povzročil partnerju in otrokom, temveč tudi z začetno depresijo, ki je bila vzrok za pobeg v obliki afere.

Moški, ki vara svojo ženo, ne bo postal zvest moški ravno ob tebi. Bi imela ob sebi svoje otroke in moškega, ki bi te varal? Oče tvojih otrok pa bo živel sam in jih občasno obiskoval?

Nisi me prepričala, da si želiš zakona, kjer boš neodvisna. Saj ga vendar že imaš in ne zgledaš srečna v njem. Malo predebatiraj s kakim terapevtom, kakšna pravzaprav si in kak odnos hočeš, potem pa seznani s svojimi željami sedanjega moža, morda si oba želita samo malo drugačen zakon. Kdo ve? Morda je rešitev kar doma.
lp

Skoraj kot bi brala svojo zgodbo ,razlika je samo v tem da imam jaz odraslega otroka in ljubimca ki je samski .In ravno take strahove in pomisleke glede nove veze .
No pa še to mož ve za ljubimca in mi pravi naj se sama odločim kaj si želim ,jaz pa ne vem kaj je to kar si želim,pravzaprav vem ….želim si družino in moža ki bi me imel rad in poslušal ne pa poleg mene bral časopis in gledal tv ,zvečer pa se zvalil name in opravil v par minutah .

Želim ti da bi našla odgovor na svoja vprašanja in da se ob odločitvi za enega ali drugega nikoli ne bi pomislila da si naredila napako .

Zase sem dobila tukaj odgovor ,vsaj približen .Naj ne hitim v novo zvezo .

hej, cicaDodo, si se že kaj odločila?

Živjo

Odločila se še nisem, potrebujem malo več časa, da si pridem sama pri sebi na jasno.

Če ne bi imela otrok, bi bila odločitev takoj – ljubimec. Tako pa je zelo težko. Mož je namreč otrokom vzoren oče in nimam srca, da bi otrokom vzela očeta, njemu pa otroke.

Ti si mi v odgovoru napisala, da je mogoče rešitev kar doma. V to več ne verjamem. Vsakokrat, ko sem se z možem poskusila pogovoriti in mu dati na znanje, da se počutim zanemarjena z njegove strani, se je nekaj časa trudil okoli mene, potem pa spet po starem. Očitno tega nima v sebi in forsirati teh stvari se pač ne da. Pa tudi vse kar sem doživela z ljubimcem…tega ne morem primerjati z nobeno vezo do sedaj. Ujemanje na duhovni in intelektualni ravni je namreč popolno in to je tisto, kar si jaz kot ženska želim. To, da on vara svojo ženo – ja seveda jo vara, jaz pa svojega moža in zaradi tega ne morem ljubimca obtoževati, saj sama počnem isto. Tudi ne razmišljam na tak način, da če vara svojo ženo, da bo varal tudi mene. Če bi prišlo do tega, da bi najina veza začela razpadati, se lahko to zgodi, tako njemu kot meni. V to nikoli ne moremo biti 100%, vsaka nova veza prinaša določeni riziko.

lepe praznike
CicaDodo

Zgodba mi je znana. Tudi sam sem bil namreč na tem, le da v vlogi tvojega moža in prav zanimivo bi bilo slišati še njegovo plat.

Ko človek pade v duševno stisko sta podpora in tolažba nekoga več kot dobrodošla. da do tega pride pa je potrebna obojestranska pripravljenost, tako tistega, ki je pripravljen to dajati, kot tudi tistega, ki je pripravljen sprejmati. Tu pa se največkrat zatakne, lahko na eni ali na drugi strani. Za moškega zna tudi to bit eden od hujših udarcev, da vlaga trud v izboljšanje stanja, ki pa kot tak ni sprejet ali se celo napačno interpretira. Še huje pa je, ko je več kot očitno, da je vsaka malenkost, ki jo je pripravljen izkazati nekdo “od zunaj”, naj si bo to sorodstvo ali prijatelji, vredna več kot podpora, ki ti jo daje partner. Moški to jemlje kot neuspeh, bežanje od doma, naj je vzrok služba ali rekreacija, pa ni nič drugega kot obup in beg pred tem neuspehom.

Z druge strani pa se tudi sprašujem, če niso vsi vzroki, ki jih navajaš, bolj kot ne izgovor, saj sama praviš, da te prej to ni motilo, čeprav vem, da se velikokrat dogaja tudi to, da vemo, da nam nekaj manjka, kaj je to pa smo si na jasnem šele, ko doživimo.

Pozdravljeni!

Človeška čustva so zelo močna in večkrat neustavljiva lahko pa jih nadzorujemo, predvsem dejanja in odzive, ki izhajajo iz naših čutenj. Ta čutenja pa so velikokrat lahko zelo kratkotrajna in mesecem lepih doživetij sledi trpljenje, v katerih pa se odvija pravi boj za zaupanje. Zaljubljenost skoraj vedno prinaša s seboj tudi negativna čutenja. Besna in jezna ste na svojega moža pa mu vsega tega niti ne morete povedati, jezna ste nase, ponižana, razvrednotena in kriva in bi radi vse to izrazili. Vse to sicer lahko zatrete in jih prebudite v drugih. Kaj se bo zgodilo ko bo naval vzhičenosti v zaljubljenosti, ki jo omenjate minil? Prav tako je težko vedeti, kaj bo novi moški prebudil v vas? Nobena stvar, ki se nam zgodi v življenju ni brez pomena in se ne zgodi slučajno ampak vsako srečanje nosi v sebi globoko sporočilo o nas in o drugemu. Tako tudi odnos, ki ste ga vzpostavili je vedno delo dveh in igrišče najrazličnejših čutenj. S svojim možem očitno niste prišli do dna svojih čutenj a so še vedno tam in ker z njim niste mogli odkrito spregovoriti o vseh negativnih čutenjih, ki ste jih morali potlačiti so se ta čutenja začela odražati v novi zaljubljenosti. Vedno pa bo igral osnovna vlogo odnos ki ste ga vzpostavili z možem in ki ga še vedno imate. Mož se čuti ponižanega osramočenega in to mu vi posredujete z novim odnosom. Nihče ne more bolj ranitit ali prizadeti kot ravno sozakonec. V strahu pred ranljivostjo sta se začela zapirati vase, pogovori so postali plitki in povsem vsakdanji o službi in domačih opravilih. Tako je tisto kar vas je nekoč pripeljalo v odnos z možem čisto zanemarjeno. Vse najgloblje želje in potrebe sta postisnila v ozadje in vedno bolj sta odtujena drug drugemu pa čeprav sta si nekoč obljubila da bosta vse investirala v gradnjo odnosa, ki vama je bil najdragocenejši. Sedaj vas vodi zanemarjenost, odvečnost, stari konflikti in zamere, ki ste jih že nekoč morda čutili v družini. Zato vse dokler ne boste z možem pogledali kaj ponavljata s takšno vztrajnostjo se boste vrteli v začaranem krogu. Morda je na prvi pogled najbolj idealna rešitev pobeg v nov odnos a kaj se bo zgodilo ko bodo tam prav tako privrela na dan stara občutja? Predvsem se ne obtožujta z možem ampak izrazita vajino največjo bolečino šele potem bosta lahko uvidela zakaj se vam je to zgodilo. Ob tem pa nikar ne zanemarjajta svojih otrok, saj živijo v stahu, ker ne vedo kaj pomeni vse dogajanje in kam vodi nadaljna pot.
Spregovoriti boste morali s svojim možem, kaj vse to pomeni, o svojih željah, potrebah, strahu, jezi, zanemarjenosti. Zlasti pa ovrednotiti da ste vi odgovorni za svoja čutenja in posledično tudi za izvenzakonski odnos. Najprej bo potrebno dopuščanje z moževe strani kajti kljub bolečini sta še vedno par. Verjamem,da bo to zelo tvegan korak z veliko mero ranljivosti in strahom, da bosta ponovo ranjena. Le če boste tvegali tako vi kot vaš mož si bosta lahko odprla pot drug do drugega.

Lep pozdrav!

Romana Žitko spec. ZDT

Zakonski in družinski Inštitut Novo mesto
Kapiteljska ulica 2
8000 Novo mesto
tel. 031 489 309
07 33 21 133

Pozdrav!
Kaj te ni sram. Če nisi zadovoljna v zakonu. Pojdi. Zaživi sama z otrokoma in spoznaj sebe. Zaradi tvojega odnosa z možem naj ne trpi še ljubimčeva družina. Upam, da ima rad svojo družino in ženo in se s teboj samo igra, ker si tako neumna, da iščeš tolažbo pri poročenih moških. Če si tako nezadovoljna, si najdi moškega, ki je sam in ne obremenjen s svojo družino. Vsak moški ima najraje svojo prvo družino. VERJEMI!

Spoštovana kolegica

In kaj ste želeli svetovati Cici. Imate otroke, imate moža, imate ljubimca. Ste vse to kdaj imeli. Če je odgovor da, potem ji dajte veliko uporabnejšo odgovor, če je odgovor ne, potem nima smisla svetovati, ker je zelo težko svetovati brez občutenj strasti, brez občutenj prave ljubezni, brez občutenj potrebe po nekom s katrim se lahko ure in ure pogovarjaš, a katerim se lahko ure ljubiš, brez občutka kako je, ko doma čakaš, da bo konec.
CicaDO, ko se je poimenovala je na resni preizkušnji, tak odogovor pa ji pri tem ne pomaga kaj dosti. Saj ji nobeden ne bo rekel, pojdi tja ali ostani doma. To he končno njena odločitev.

Kaj bi ji jaz svetoval:
– glede na situacijo doma ji doma ni težko, skladno družinsko življenje za otroke, mož ima tudi v redu žviljenje okrog, ona pa si ga je tudi ustvarila, da ji ni dolgčas in dobila samopotrditev, da je ženska. To je pomembno, tako je lahko tudi doma bolj samozavestna. Čeprav se čudno sliši razmerja ženski kot je naša CICADO prej koristijo kot škodijo, tudi za domače življenje.
– obdržal bi razmerje s ljubimcem, nikakor pa se ne bi naj vezal za stalno, niti z obljubami, kaj šele z ločitvijo. Glede na njen opis ljubimec zanjo ni primeren partner za skupno življenje. Svoboda je velika vrednota. CICA DO bi se kmalu naveličala razpravljati o vsem, sedaj ji ugaja, kasneje pa zna biti to moteče.
– CICa Do si bo čez čas, čez kako leto, dve razmerja začela spet želeti moža, ga na nek poseben način “pogrešati”, ker bo počasi odkrivala, da jo določene stvari na ljubimcu motijo, mož pa teh lastnosti nima oz. so drugačne sprejemljivejše.
-CICIn mož ne rabi velikoh pogovorov, velikih razprav o tem, zakaj je hladen, rabi, da ga CICa peseneti ob najbolj nepričakovani situaciji, ga zgrabi za t.. in se prav strast p… z njim na najbolj nenavadnem mestu. Verjemite to je terapija, ne neka teoretska nakladanja in posvetovalnice.
– svetujte cici naj vztraja v zakonu in ob ljubimci – ta je lakmusov papir, ki ji kaže dogajanje doma, ob tem ljubimcu bo imela izpolnjeno čustveno in spolno življneje, hkrati pa spoznavala, da mož le ni tak cepec, kot si misli sedaj.

Spoštovana kolegica, se strinjate z mano? Teoretično mogoče ne, praktično pa prav gotovo, vsaj če imate na tem področju osebne izkušnje.

Verjemite, da vam bo znal pot na Triglav najbolje opistai tisti, ki je bil gor v lepem, burji, snegu ledu, megli, sam z prijatelji….tisti, ki je to prebral v knjigah težje, vsekakor manj prepričljivo.

CICA si z vašim odgovorom ni nič na boljšem, kvečjemu je še bolj zmedena kot je bila prej.

Pa saj ne zamerite, saj je naše edino poslanstvo pomagati ljudem.