Pozdravljeni,
dalj časa v sebi premlevam težke trenutke, ki mi jih nameni partner, sedaj pa sem se obrnila na ta forum v upanju na pomoč.

S partnerjem sva skupaj že kar nekaj let (z lepimi trenutki), drugače pa se poznava že od prej. Najina veza se je začela zelo lepo … sedaj pa zadnje leto opažam, da nima čisto nič več živcev (zaradi službe). To opažam v najinem pogovoru. Spoštovanje in ljubezen je bila med nama ogromna, sedaj pa imam čezdalje bolj občutek, da vse skupaj globoko tone. On mi pravi, da me ima iskreno rad in da me spoštuje, moje izkušnje in občutki pa govorijo drugače.
Namreč gradi hišo in sem velikokrat pri njemu in mu pomagam oz. nevem kako bi rekla, pomagam obema. Zakaj tako pravim? Večkrat dobim občutek, da me čisto nič več ne spoštuje, ker me ob izgubi živcev pošlje tudi v p.m., če ga kar koli lepo prosim oz. vprašam in če mu ni všeč se njegov glas kar močno povzdigne. To nikamor ne pelje, ker sem človek, ki želi s pogovorom popraviti stvari.
To je moj prvi partner in iskreno ga imam rada, samo se bojim, da mi ta ljubezen tone ob vseh razočaranjih (večkratni nesporazumi).
Včeraj se je zgodilo, da sva šla skupaj na neko otvoritev in je tam srečal bivšo sošolko za katero so mi pred časom povedali in tudi on je potrdil, da se vrtela okrog njega ampak mu ni … Stala sva skupaj in tako rekoč je dvakrat v večeru (z velikim veseljem) navezal kratek pogovor z njo in ob drugem pogovoru sem pristopila k njemu v pričakovanju, da me predstavi … on pa kot da nisem prišla k njemu. Po trenutku grozne bolečine v srcu in občutka, da mu ne pripadam sem se obrnila in odšla ven, nakar je kmalu prišel za mano in v njegovih očeh sem razbrala, da ni nekaj pravilno naredil do mene. Ko sem mu doma to omenila mi je vse skupaj zanikal. In zopet povzignil glas, da ženske samo paničarimo. Če bi njemu to storila bi bilo še kako narobe. Še zdaleč od tega, da sem ljubosumna pa vendar … Res, da mi vsi pravijo, da mi ne seže do kolen pa vendar mi je bilo hudo.
Najhuje je pa to, da se ne zna več iskreno pogovarjati o problemih, ker nikoli tega ni imel v domačem okolju, kar me najbolj skrbi.
Upam, da je kje kdo, ki bi mi svetoval v teh težkih trenutkih kako naj grem naprej, ker nekako imam še upanje, da se bo kaj spremenilo. Vsako jutro me pokliče, ko grem v službo, a danes tega ni bilo. PROSIM SVETUJTE ali pa samo POGOVOR!!!
HVALA

Hmm nekako te razumem. Sem trenutno vc precej podobni situacijo kot ti. Glede pogovorov, dretja in nespoštovanja.
Jaz včasih mislim, da ne bo nikoli bolje. Beda je pa to – da je v večini primerih kriva služba. Žal je tako… … jaz še sama zase ne vem kaj bom storila, tako, da ti težko rečem kaj naredi ti. Tudi jaz se imam v kratkem name čisto preselit k njemu – ampak opažam, da me zadnje čase vedno bolj mineva. Rahlo mi že gre na živce… Počakal še bom, če bo malo mimo – ko bo minila gužva v službi in to…drugače pa žal nevem..res…
Pač toliko, da ti pove, da sva že 2 in da ne boš mislila, da si sama v tem.
DRži se.

Ne vem, če te že zdaj pošlje v p.m……
Jaz sem poročena 20 let in me zelo prizadene, ko mi mož kdaj v jezi kaj takega reče. Saj mu je potem žal, ampak občutek ostane. In včasih se vprašam, kam to pelje. Ker to odraža njegov odnos do mene in je pogojeno tudi z spremembami v njegovem mišljenju.
Če je že na začetku zveze tako…. mislim, da moraš zvedeti, kaj ga teži. Gotovo mu nekaj ne štima. Potem pa presodi.

Razumem vaše občutke. Predvidevam, da še nimate otrok. TOrej je še vedno čas, da temeljito razmislite. Verjetno pa gradita hišo. Na podlagi lastnih izkušenj vam svetujem, da razčistita najprej vajin odnos. Najprej odnos, potem gradnja skupnega doma. MIdva sva namreč gradila hišo, medtem, ko se je dom rušil. Edina rešitev je pogovor. Seveda, če sta obe strani za to. Vem, da ste zelo razboleni in vas razumem. Toda verjemite mi, da bi morebitna ločitev veliko manj bolela sedaj, kot pozneje, ko so otroci, hiša…
Vse lepo vam želim.

Razumem te, da si prizadeta in da si, je zelo zdravo, pa tudi jezna moraš biti! Predvsem pa te nihče nikdar in nikoli nima pravice pošiljati v.. !!! Očitno si mu postala samoumevna. Če boš klečeplazila okrog njega, te bo še manj spoštoval.

Zdaj je zlati trenutek, da si postaviš ceno. Po določenem času zaljubljenost mine in se nadaljuje v ljubezen ali pa se razideš brez zamer. Hiša je le zlata kletka za slab odnos in služba ni vzrok maratonske slabe volje, saj bi mu moral ob pogledu nate zaigrati srečen nasmeh na obrazu. Lepo mu povej, da zahtevaš spoštovanje, ker ga spoštuješ tudi ti in ljubiš. Vse dvome naj ti pove naravnost v obraz, da se nebi slepila in živela v utvari.

Dobro si ugotovila, domači vzorec mišljenja je zanj zakon.

Malo se umakni, ne lazi za njim ! Če bo premislil in začutil, kako ga srce vleče k tebi, bo prišel. Drugače nisi nič izgubila. Poveš mu lahko, da si bila prizadeta, ker te ni predstavil. Če bosta še skupaj hodila po sprejemih, pa se kar sama samozavestno predstavi, češ, joj, midve se pa še ne poznava!, in daj roko. Mogoče ti manjka samozavesti in ima občutek, da te vleče za seboj kot breme. Deluj do VSEH prijazno, samostojno in samozavestno, zapleti se z drugim spolom v razgovor magari o vremenu in se samozavestno smej. Mogoče je nesiguren vase in išče kakšno inspiracijo in navdih. Daj mu misliti!

Najboljše orožje je dobra informacija, zato preberi, če hočeš: Gary Chapman: 5 jezikov ljubezni in tudi njegovo Zmaga ljubezni-tu razčiščujejo tudi vzorce, ki motijo posameznika v partnerski ljubezni.

Sicer pa ni konec sveta, si zdrava, mlada in vse se bo rešilo tako, kot je prav. Z zdravim razumom in srečno!

Po vseh lepih trenutkih, ki ste jih doživela z vašim partnerjem, ste s časom opazila, da temu le ni več tako. Ob vedenju vašega partnerja se čutite zmedeno, nespoštovano, razočarano, jezno, ponižano, nepripadno, prevarano. Ob tem se vedno bolj sprašujete, če vas ima še rad. Strah vas je strah, da bi vajin odnos prišel do točke, ko bi se razšla.

Omenjate, da je služba vzrok njegovega nemira. Kje pa je resnični vzrok njegovega nemira in stiske? Seveda je sam odgovoren za svoja čutenja in dejanja. Nekatera njegova dejanja in način komunikacije vas motita, zato poskrbite, da vas bo prenehal poniževat, sramotit,…hkrati pa začutite njegovo stisko in najdita čas in prostor, kjer se bosta lahko v miru redno vsak dan pogovarjala. Gradnja hiše je velik projekt, ki vam bo kot družini nudila dom – zavetje in varen fizični prostor za bivanje. Da bi bilo vaše bivanje prijetno in sa bi sploh bilo skupno bivanje, pa morata seveda skrbeti že sedaj. Vi namreč dobro čutite, kda je oddaljite, kdaj sta brez stika – to je alarm za vajin pogovor, brez katerega se vajin odnos ne bo dobro končal.

Pozdravljena.

Ne vem kaj ti povedati kot to, da te razumem kako ti je. Vendar ce te potolazi – taksne situacije so pogoste, skoraj da ni veze, kjer ne bi prislo do podobnih zapletov, prej ali slej. to so tiste t.i. preizkusnje, ki vaju in vajino vezo preizkusajo. Ce jih prebrodita, potem bosta uspela, v nasprotnem, pa bo do dejstvo in pokazatelj realne situacije in usode, kateri ne mores ubezati. Te pa povsem razumem, ker si dober primer kako reagira zenska in on še boljsi, kako reagira moski.

😉

Srecno! UPAM, da bo vse v redu.

Sanjči