s partnerjem sva skupaj 15let, imava tudi dva otroka. drugače se dobro razumeva, razen problema, ki pa se vleče že skozi vse najino skupno obdobje. to je, da nobeno stvar ne naredim dovolj dobro. pri vsakem delu opazi samo to, kar ni narejeno, vedno najde neko napako.
tak odnos me uničuje, poskušala sem se velikokrat pogovoriti, vendar brez uspeha. tudi če se spreva zaradi kakšne druge stvari, nazadje pristaneva pri tem, da ne znam vzdrževati reda. saj tudi mene moti nered, vendar naredim toliko kot zmorem. partner je skoraj ves dan na terenu, vendar to me ne moti, saj težko dela.
včeraj sva se ponovno sprla, ker se nisem oglasila na mobitel, bila sem namreč na pokopališču in sem telefon pustila v avtu. zvečer sem šla ven, kar sem mu tudi povedala, zdaj pa sploh ne spregovori več besede z mano.
mene po eni strani to ubija, po drugi strani pa mislim, da je že skrajni čas, da se postavim zase. vendar pogovor odklanja, jaz pa nimam moči, da bi se ‘slinila’ okrog njega. neko nezadovoljstvo se vleče že od novega leta, pa v bistvu sploh ne vem, kaj je narobe.
velikokrat mi tudi pove, da sem sama kriva za njegovo obnašanje. da je njemu zdaj vseeno in pač pove vse, kar misli. obbičajno sem se ob takih sporih sesula, zdaj se nisem. bojim se da tudi meni postaja vseeno, ker potem pa lahko gre najin odnos kar k vragu.
kljub temu ga imam grozno rada, je moj prvi in edini moški in si ne morem predstavljati življenja brez njega. vendar takšnega odnosa pa spet ne, ko se mi zdi, da se tujec sprehaja po našem domu.

Predlagajte mu, da skupaj poiščeta strokovno pomoč, če bo odklonil, se boste morali odločiti ali boste še prenašali tak odnos z možem ali boste zahtevali ločitev.

Alenka B