Pozdravljeni,
sem slabih par dni v zakonu in s tem tudi že prvi problemi. Zadnja dva meseca imam zelo velik odpor do njegove mame, ker sem jo spoznala v pravi luči. Ampak on pravi da ga ne pustim več domov in mu tega ne bom nikoli prepovedala. Pri vsej stvari me moti da se mi ne posveča med tednom zaradi službe in faxa, sama pa med vikendom ležim doma in neprenehno jočem. Karkoli mu rečem je tk kot da govorim steni, zamahne z roko in gre. Včeraj je rekel (tašči), da če bo treba se boma ločila, saj je tudi on iz takšne družine (ločene). Jaz pa tega nočem saj želim da ima moj nerojeni otrok oba starša ob sebi. Strah me je že, kako bo ko bo otrok tukaj, saj mam občutek da me že sedaj sploh več ne upošteva in sem v zakonu sama. Kaj naj nardim???

Dejstvo je, da ste se odločili za napačnega partnerja. Tudi odločitev za matrinstvo je bila verjetno preuranjana. Ne vem v kakšnih razmerah živite, od tega je odvisno kaj boste naredili. Ali lahko kam odidete ali ne? Če ste v hudi stiski se lahko obrnete tudi na katerega od matrinskih domov, še prej pa na socialno službo. Najpomembnejše pa je, da se zaveste da morate poiskati vzroke za vaše napačno ravnanje v sami sebi in se potruditi, da jih prepoznate in odpravite. Le tako boste postali sposobni za odločitve, ki bodo dobre za vas in vašega otroka. Poskusite si poiskati strokovno pomoč, povprašajte pri svojem zdravniku.

Alenka B

Ne vem kam si gledala do zdaj -samo od poroke do zdaj se ni tako spremenil… Sicer pa ga postavi pred dejstvo – ali ti ali mama… Tudi jaz sem imel podoben problem – tašča je svoji hčeri/moji bivši ženi – obljubila da prepiše stanovanje nanjo in smo šli narazen… Najina hčera jih ima zdaj 18 in prav rada pride k meni, le da njena mami tega ne ve… prej pa se kakšnih 8 let nisva videla ker so jo ščuvali proti meni – pa čeprav stanujemo le nekaj km narazen… Jaz imam pa prav lepo urejeno življenje z novo ženo in otroci, kar seveda najbolj moti mojo bivšo in njeno “mami”
NE mu povsem prepovedat “mamice”, daj mu na voljo 1x ali 2x na mesec… sicer pa bo – kot je to za tašče običaj – začela hliniti “kako zelo je bolna, uboga in je ti ne maraš…” in sinčku se bo zasmilila ti boš pa imela doma “sranje” – oprosti izrazu
Vsekakor ga postavi pred dejstvo!!!

Postavi ga pred dejstvo – ali ti ali mami !!! Če se bo odločil za mami – ne jokaj in glavo pokonci… saj te ni vreden. Ne vem pa kam si gledala do zdaj, saj se v nekaj dneh ni spremenil. Daj mu 1x ali 2x na mesec voljno, da gre k “mamici”, sicer pa se pripravi – ona bo hlinila bolezen, kako zelo je uboga, zavržena, vsega boš kriva ti… pa ne se sekirat, veš – skoraj vse o taščah je res – seveda so tudi take, ki so izvzete, tvoja očitno ni…

Razumela sem te, da si noseca. Zato bi ti rada povedala, da sem bila sama strasno obcutljiva v nosecnosti. Tezila in morila sem mozu, sebi in okolici. Cele dneve sem jokala. Ali zaradi vojne v Iraku, ali, ko je Tyson izgubil boj, itd…Komaj sem cakala, da rodim, da pridem k sebi.
Sedaj se tistemu stanju smejim in obcudujem mroza, da je zdrzal z menoj:)

Svetujem ti, da se malce umiris, pozabi za trenutek na tascico, pomisli nase in na svojega se nerojenega otroka. Privosci si plavanje v bazenu, pojdi k frizerju, poklici frendico za klepet itd… Moski tudi ne marajo, da se jim zensce venomer joka. Poleg sebe potrebujejo trdno osebnost, saj so sami sebi ze v dovolj veliko breme. Daj mozu priloznost, da se tebi in otroku pribliza. Umiri se in ne vrzi puske v koruzo. Glej vse stvari v zivljenju kot dar.

V katerem mesecu nosecnosti pa si?

lep pozdrav in vse dobro.

boštjan je kar dobro napisal. Očitno je on sčasoma postal mamin čustveni partner.

Ena ideja: Pojdi večkrat z njim k njegovi mami (pod nos). Boste pa trije;) Njegovi mami bo to šlo gotovo zelo na živce. Pol boš pa videla, kako bo.

Druga varianta je pa, da namesto, da ostajaš med vikendi doma in se smiliš sama sebi, pojdi raje s prijateljicami, ali pa še bolje s kakim prijateljem na lepše. On naj bo pa pri “mamici” 😉

Ne bodi pa sovražna niti do njega niti do njegove mame, sicer boš le prispevala k problemu.

LP

x

Meni se pa zdi, da je g. Alenka veliko prehitro ocenila, da se je zvončka odločila za napačnega partnerja – veliko premalo je napisala o razmerah… Dejstvo je, da zdaj pač je v zakonu in da bi rada v njem tudi ostala – kolikor sem jo razumela. Torej je treba delat v tej smeri. In ne v smeri razdiranja.

Tudi njen mož se ne znajde – nenadoma žena ne mara njegove matere, nenadoma žena leži cele dneve in joka, in on ne more razumeti, zakaj. Njene solze ga plašijo in odganjajo, ker jih ne razume. Vendar je samo ona tista, ki mu jih lahko razloži. Če ne more ukrepat on, mora nekaj narediti ona. Solze in ležanje so predaja – punca se mora pobrati skupaj in se boriti. Če je pisala na forum – to pomeni, da je pripravljena nekaj narediti.

Jaz mislim, da tle manjka ena ustrezna komunikacija med možem in ženo, zato trpi zvončka in verjemite mi, da tudi njen mož ni tako ravnodušen kot se zdi (ravnodušje je velikokrat samo druga plat istega kovanca, – na drugi strani je jok)
Komunikacije pa se je mogoče naučiti. Mislim, da se za njun odnos da marsikaj narediti.

Zvončka, postavi se pokonci!
Pojdi ven s prijateljicami, najdi si kakšno znimivo zaposlitev, predvsem pa se poskusi konstruktivno pogovorit z možem – brez solz in brez obtožb po možnosti – ali pa mu reci, da se pač slabo počutiš in se zato jočeš, ti je pa zato lažje – ampak govorit pa le moraš z njim. Pripoveduj mu predvsem o tem, kaj ti čutiš, da se dogaja in ga vprašaj ali je to res. Reci mu, da ga ne obtožuješ, ampak bi rada samo, da ti odgovori ali imaš prav ali ne. Potem se domenita kaj bo eden in drugi naredil za to, da vama bo skupaj lepše. Naj bo za začetek nekaj malega – pa držita se tega.

Hoje domov mu raje ne prepoveduj, pojdi raje res kdaj z njim tašči pod nos. Bodi močna in nič naj te ne spravi s tira. Ne bo mogel dolgo biti brezbrižen do tebe, če boš ti poskrbela zase. Naredi si sama lep dan.

Naredi načrt, da bosta kam šla in se z njim dogovori, kdaj bo to. Predvsem se ne ne boj povedati tega, kar čutiš, z besedami.