otrok da ali ne
Pozdravljeni!
Nikoli si nisem mislila, da se bo prav meni to zgodilo, pa se je. Pred slabima dvema mesecema sem spoznala prijetnega fanta, s katerim sva se takoj poštekala, oba imava podoben smisel za humor in oba imava, vsaj, kar mi ga je uspelo spoznati, iste cilje v življenju, oba rada kolesariva in hodiva v hribe…je preprost, nič zakompliciran in ni materialist, kar mi je zelo pomembno, zna biti, tako kot jaz zadovoljen z majhnimi stvarmi. Tudi v spolnosti je vse OK, pravzaprav čudovito, prejšnji fant se mi ni nikoli toliko posvečal. No, ampak zgodilo se je, da sem zanosila, (očitno je kondom imel luknjo:-))) kar je seveda, zadnje, kar sem si želela, saj bi ga rada najprej bolje spoznala in z njim preživela več časa. Zdaj je, kar je. Zdaj moram razmišljati naprej. Ko sem mu vsa prestrašena povedala, je čudovito reagiral, da je fino, da bova imela otroka, čeprav ni načrtovan, mene pa je strah, da bom čez nekaj mesecev spoznala, da pravzaprav ni tak, kot ga vidim zdaj. Stara sem 28 let. Vedno sem si govorila, da če se bo zgodilo, bom otroka obdržala. Zdaj, ko pa sem pred dejstvom, je vse drugače. Ali mislite, da bi se najina zveza na dolgi rok lahko obnesla? Seveda pa časa za razmislek nimam veliko, saj sem noseča že kakšen mesec. Ampak kar nekako se ne morem odločiti. Vedno sem si želela veliko družino in biološka ura tiktaka…kaj mislite?
Srečno, Janis
Odločiti se boste morali popolnoma sami. Zelo težko je napovedovati, kako se bo vajina zveza obnesla v prihodnosti. Vsaka zveza je vedno tveganje. Ponavadi je res bolje, da se partnerja predno začneta s skupnim življenjem bolje spoznata, vendar tudi to ne daje nobene garancije za prihodnost. Nekatri hodijo več let, ko pa se poročijo ali začnejo s skupnim življenjem ugotovijo, da niso za skupaj in se razidejo. Poznamo pa tudi pare, ki takoj začutijo, da so za skupaj in skupaj tudi ostanejo za vedno in so drug z drugim tudi zadovoljni. Obetavno je, da imata s fantom toliko skupnih intresov in da se dobro ujemata. Tudi to, da je on pozitivno reagiral na novico o vaši nosečnosti je zelo pomembno. O vsem se temeljito pogovorita. Morda bo potem odločitev lažja.
Alenka B
Zelo redko se zgodi, da pride otrok ravno ob pravem času. Mogoče se ti bo naslednjič zgodilo, da bo fant idealen, poznala ga boš pet let, otroka si boš močno želela, pa ne boš mogla več zanositi. In potem ti bo neskončno žal, da nisi prvega otroka obdržala. Velikokrat je tudi najlepše, če začneš družinsko življenje že na začetku, ko je vse še sveže. Kasneje se vse prehitro ohladi in tudi tisti, ki si ga poznala zelo dolgo, na vsem lepem postane tujec, ki ima veliko groznih napak.
Vsekakor je odločitev tvoja. ampak jaz bi na tvojem mestu pograbila priložnost, ki ti jo nudi življenje.
jaz mislim,da je pametneje opraviti splav,ker moznosti za otroke se bos vedno imela(menim da je tako strokovno zdaj vse opravljeno da redkokatera ne more imeti vec otrok,ce so sploh take).mislim da je partnerja vseeno pametno prej spoznati in se bolje z njim tudi ziveti.ker takrat ga bos spoznala v pravi luci.lahko pa otroka obdrzis, pa kasneje spoznas da moski ni pravi in bos tezko sla stran od njega samo zato ker bosta imela otroka….taksne so moje izkusnje….odlocitev je pa samo tvoja……….
Ja, odločitev je resnično tvoja in samo tvoja… Vem, da je težko, ampak jaz bi ga obdržala. Sama sem bila v tej situaciji, samo meni fant ni stal ob strani. Odločila sem se za splav. Ko sem spoznala mojega zdajšnjega moža, sva si želela otroka, vendar pa – nikakor nisem mogla zanositi. Po vseh težavah, ki sva jih prestala, sva na koncu posvojila otroka! Mož za moj splav ne ve… Premisli, saj nisi več tako rosno mlada.LP
Otrok je najlepše kar se ti lahko zgodi v življenju kljub težavam in naporom!!!!!!!!! To da zanosiš ni nekaj kar lahko kar tako izbrišeš. Ali se boš celo življenje spraševal kako bi bilo takrat, če bi otroka obdržala in koliko bi bil sedaj star, kaj bi postal… Jaz ti povem, da se ravno s fantom razhajam in niti malo ne obžalujem, da gre z menoj moj sinko. Seveda pa je lepo, če otrok alhko živi z obema staršema.
Otrok je nekaj najlepšega, kar se vam zgodi v življenju. Nanj pa morate biti tudi pripravljeni – oba starša. Kako ste vi pripravljeni na tako odgovornost, če svojega partnerja sploh še ne poznate. Misliti morate predvsem na dobro otroka, ki bo v svojem odraščanju za srečen in psihološko zdrav razvoj potreboval oba starša. Vi pa se boste morda čez par let odločili, da ta partner sploh ni pravi za vas. Kako boste to pojasnili npr. 3-letnemu otroku, da z očkom niste več skupaj. Moja prijateljica ima ravno takšen problem in verjemite, da je 3-letni punčki težko in ne razume.
Moški, ki vas je spoznal in s katerim imate skupne interese, je na začetku zveze gotovo zaljubljen v vas, zato je z veseljem sprejel novico o otroku. Ko pa se dete rodi, pa ostane malo manj romantike in veliko odgovornosti za otroka, ki je na prvem mestu. Tisto o biološki uri pri 28 pa ni umestno, potem bi bilo polovico mojih nad 30 let starih znank brez otrok, pa jih vse imajo.