Stara sem 31 let in pri teh letih še nisem imela fanta. Večkrat mi je že bil kdo všeč, to je pa tudi vse. Imam nizko samopodobo, ker sem debela. Vsi moji poiskusi da bi shujšala so bili neuspešni. Dolgo sem tudi mislila, ker sem bila tako vzgojena, da si ne zaslužim nič, niti ljubezni.
Potem sem prebrala kar nekaj knjig za samopomoč, tudi eno vašega moža. Počasi se pobiram in skušam zase narediti kar največ, tudi hujšati sem začela, se rekreirati, razmišljam o povratku v šolo. Vendar pa sem se zaljubila pred dvemi leti v nekoga, ki je samski. Imam občasne službene stike z njim ker naša firma posluje z njegovo. Je zelo pozoren in prijazen. Pred 6 meseci je kar tako iznenada rekel, da, bova šla na kavo, ko bova zaključila s poslom. Sem se že veselila, ampak prehitro. Potem je rekel, da bo prišel na kavo in nazadnje iz tega ni bilo nič. Potem sem zase pri njemu nekaj kupila in mi je dal velik popust in ko sem ga vprašala zakaj je rekel, da zato, ker sem tako prijetna. Najprej se mi je zdel to velik kompliment, potem pa, da je to verjetno pomenilo, da sicer ne izgledam slabo, da pa sem debela. Potem me vedno sprašuje kako sem, kaj delam in podobne stvari. Se šali. Vedno sprašuje mene, ne pa mojih sodelavk. Vendar pa, ko sem videla, da se ne zanima zame (verjetno bi mi kaj rekel, če bi se – no, ne vem) sem se odločila, da ga pozabim. In tu nastane problem. Vsakič, ko ga vidim vzdrhtim, sanjam o njem, si ga želim, v pogovoru z njim se počutim krasno, pozabim na vse probleme in na to kako izgledam. Neverjetno kako njegova bližna vpliva pozitivno name. To traja teden ali dva. Potem se umirim, si dopovedujem, da nima vse to nobenega smisla, skušam ne misliti nanj. A zgodba se ponovi, ko ga naslednjič srečam. Mislila sem že, da bi mu kar rekla, da mi je všeč. Pa si ne upam, me je preveč sram, bojim se, da bi se mi smejal. Skratka bojim se zavrnitve. A, če ne bom vedela pri čem sem, se bom mučila še naprej. In tako ne gre naprej. Preveč energije mi jemlje, žalosti me.
Kaj naj naredim? Kako naj ga pozabim? Naj mu sploh povem?
Prosim za vaš odgovor. In mogoče še kakšen knjižni naslov za pomoč.
Hvala.
Tijana

Hrepenite po ljubezni, ki je niste še nikoli doživeli. Sedaj ste srečali moškega in se vanj zaljubili. Skrbi vas, ker se vam zdi ,da ste mu naprivlačni, ker ste po vašem še vedno predebeli. Popolnoma vas razumem, vendar pa mislim,da ni vse tako, kot si predstavljate. Sami ste že zelo veliko naredili za svoj osebnostni razvoj in toko tudi nadaljujte. Verjetno ste že začutili, da vam da vsak uspeh energijo za nadaljno delo na sebi. Shujšajte še toliko, da boste zadovoljni sami s sabo in svojo podobo. Nadaljujte s šolanjem, to je bistvenega pomena za vašo samopodobo, skrbite še naprej za telesno kondicijo, torej počnite vse tisto, kar ste ugotovili, da je za vas dobro. Pri vas je potreba po ljubezni verjetno še posebno močno izražena, če je v otroštvu niste dobili dovolj. To ni nič nenavadnega. Zato ste tudi povabilo na kavo od poslovnega partnerja, razumeli kot ljubezenski sestanek. Tudi njemu je prijetno v vaši družbi, vendar si več kot to ne želi. Simpatični ste mu in prijetni ob tem pa ni nujno, da ga privlačite tudi kot ženska. Vzrok, da ga ne privlačite je lahko vaša debelost, vendar ni nujno. Nekaterim moškim so debeluške še posebno privlačne. V življenju srečamo mnogo oseb, ki so nam simpatične prijetne, vendar si jih ne izberemo za partnerje. Radi bi prišli zadevi do dna, pa se bojite zavrnitve. Zavrnitve se bojimo vsi, vendar moramo včasih tudi tvegati. Predlagam vam da ga ob naslednjem tveganju vi povabite na kavo, še prej pa se psihično pripravite na morebitno zavrnitev. Će vas bo , zavrnil ni kakor ne smete misliti, da z vami ni vse uredu, če pa bo popvabilo sprejel opazujte njegovo obnašanje pa vm bo marsikaj jasno. Če si bo še želel srečanja z vami, mora priti naslednja pobuda za kavo z njegove strani. Vi pa med tem dobro skrbite zase. Bolj ko boste zadovoljni sami s sabo, v vsakem pogledu, večjo privlačnost boste izžarevali. Želim vam mnogo uspeha.

Alenka B