Spoštovana gospa,
z možem imava hudo krizo v zakonu. Po prvotni odselitvi od njega, sem se vrnila, ker me je prosil, ker je padel v depresijo, itd. Naj povem, da po 15. letni psihični nadmoči (njegovi) sem enostavno ponorela. Odselila sem se, vzpostavila zvezo z mlajšim fantom, podoživljala neko drugo mladost. Mož je od mene starejši 16 let. Vse je bilo OK dokler on ni dobil druge ženske. Potem sem ponorela jaz. Kar me čudi, ker sem mislila, da do njega ne gojim nobenih čustev več. Na njegovo željo in zatrjevanje, da ljubi le mene, sem se z otrokom vrnila k njemu. Vendar sem ugotovila, da stike z ženskami ni prekinil. Priznam, da jaz svojih tudi ne. Sedaj sva se dogovorila, da živiva skupaj, vendar pa vsak svoje življenje in sicer do te meje, da ne stopiva v intimne stike z drugimi partnerji. Torej, intimna sva samo drug z drugim, z ostalimi pa flirtava. Čeprav je to v redu rešitev, enostavno ne prenesem, da ima stike z drugimi ženskami, čeprav mi trdi, da spolnosti z njimi ne mara. Kaj mi je storiti? Vztrajati v tej zvezi, ali oditi? Kaj menite.

Hvala za odgovor.

Kaj boste naredili je popolnoma vaša stvar, vendar kot vidite vajin dogovor ne funkcionira. Odgovorite si na vprašanje, kaj je za vas v zvezi pomembno?
Zakaj kljub nezadovoljstvu, še vedno vztrajate? Kaj je za vas ljubezen? Ali imate lahko zadovoljno spolno življenje brez ljubezni? Ali ste kot ženska dovolj samozavestni in pogumni, da se upate ločiti in si ustvariti novo življenje? Odgovorite si iskreno in morda vam bo bolj jasno kaj sploh hočete. Odgovorite si tudi na vsa tista vprašanja, ki se bodo v vas pojavila spontano. Vprašanja si zapišite in prav tako vaše odgovore. Če boste imeli vse črno na belem pred sabo, boste lažje razmišljali.

Alenka B