Najdi forum

Lepo pozdravljeni!

Danes se pocutim slaboooo!!!Sem v postopku umetne oploditve (beri:IVF-postopek)V petek sem imela transfer (drugic).Prejsnji torek so me odpeljalji v KC- Lj zaradi hiperstimulacije in krvavitve v trebusni votlini.Bolelo je za znoret.Doktor mi je svetoval pocivanje, cim manj napora…

Zdaj pa vprasanje!
S partnerjem ziviva skupaj ze eno leto.Zaradi moje hude endometrioze, sem morala zelo mlada v prvi postopek IVF (24 let).Ko sem izvedela za to je bil moj ljubi na sluzbenem potovanju.Bilo mu je hudo,vendar ni bil ob meni,ker pac ni mogel.Ko sem sla v prvi postopek je hodil z mano na UZ (zelo hvalezna sem mu za to).Ko sem cakala na rezultat sem bila zelo osamljena.On se je ucil za izpit (ni imel casa zame).Ko sem zagledala samo eno crtico se mi je svet podrl(v glavi se mi zvrti, ko pomislim na punkcijo, spikanje…)On me je samo objel in rekel saj bo pa drugic in naj gledam na vse to pozitivno.Zazelela sem si sprehoda, vendar ni imel casa.Ko sem zacela jokati, je rekel PA KAJ HOCES,DA SE ODJAVIM OD IZPITA???Odsla sem ven s prijateljico in se ji izjokala na rami!(hvala bogu, da jo imam).No, pa je prisel cas za drug postopek, bolnica,bolecine,bruhanje,slabosti,infuzije,……Takrat je bil z mano.Doktor svetuje strogi pocitek.Pridem domov, posoda v pomivalnem koritu(pet dni),stanovanje v popolnem kaosu.Rekel je, da ni imel casa (dela v nocni izmeni).Prvi dan se iz postelje nisem mogla (dobila sem se temperaturo)-moja mama je prespala pri meni,me negovala,pomila posodo…On seveda ne,ker je domov prisel sele ob stirih zjutraj iz sluzbe.Tasca je skuhala kosilo.Predvcerajsnjem je zacel teziti koliko praha imamo doma,da perilo ni zlikano ze en mesec,da naj kaj skuham.Kako naj razmisljam pozitivno,kako naj mislim na svojega otrocicka.Ne morem!!!Posodo sem pomivala tako,da sem sedela na stolu in pomivala.Danes jo je pomil (drugic od kar sva skupaj);ker sem cisto ponorela.Jaz pa sem naredila bederijo.Sla sem pomivat okna, ribat tla, prat zavese (ceprav bi morala pocivati).Tako me je strah, kako bi bilo, ce bil se dojencek.Vse bi morala sama.Ne morem razmisljati pozitivno in mislim,da se tudi tokrat ne bo prijelo.
Drugace se imava rada(osem let sva ze skupaj),on je star 34 let.Drugace se razumeva.Njegovi starsi so ga pac ucili,da je zenska tista,ki vse postori doma.Ko hocem,da me malo pocrklja, mi rece,da se ze kot otrok ni pustil crkljati in da se tudi sedaj ne bo!Boli!!!On ima svoje hobije,jaz svojih nimam,ker enostavno prevec delam(troizmensko delo)in ko sem doma sem rada z njim.Ponoci sem vedno sama.Vceraj je bil frej,jaz pa sem sla sama spat,ker bi on ob pol treh zjutraj se vedno filme gledal.On vedno pravi,da mene nic ne zanima.Vceraj je pred prijatelji rekel,da gledam sam mehiske in berem Lady.Ceprav ni res.Jaz pa ne morem iz svoje koze.Tako rada bi bila drugacna.Rada bi bila flegma.

Sedaj ko ste prebrali moj dolgi esej mi prosim odgovorite, ce pretiravam.Ker on pravi,da kompliciram.On se sploh ne zaveda resnosti situacije.Ce je pa on bolan se pa svet vrti okrog njega.

hvala za odgovor

Bodite taki kot ste in se zavedajte, da ste v redu, le sami sebi ste premalo pomembni. Vaša pričakovanja do partnerja so običajna in nič nenavadna. Poskusitega ga s tem soočiti. On je tisti, ki se ne more vživeti v vas in začutiti kakšne napore prenašate, da bi lahko imela otroka. Njegove reakcije, ko si ne želi nežnosti in telesnih dotikov, kaže na to, da tudi sam kot otrok ni dobil dovolj ljubezni, da bi jo znal pokazati vam. Sam od sebe se ne bo spremenil. Spremeni se lahko le, če bo spoznal svojo težavo in se zavedel, da bo tudi zanj boljše, če poskusi izboljšati svoj odnos do vas, tako da začne bolj sodelovati v gospodinjstvu in se do vas bolj pozorno in ljubeče vede.

Alenka B

Pojdi stran od njega.

Menim, da se tvoj partner obnaša zelo egoistično in da si te ne zasluži. Strinjam se z “Ergoline”.

Draga Ella !

Berem tole pismo in se mi zdi da ne veš čisto dobro kaj bi sama s sabo. Po eni stani ne preneseš moža, po drugi pa praviš da ni nič narobe z njim.
Sama sem imela veliko probelmov sama s seboj – vedno ima človek problem s seboj, vse ostalo je okolica. Naučiti se moraš imeti se rada in sama poskrbeti zase. Vedeti moraš tudi, da če naprimer zijaš naokoli, da te partner sploh ne sliši. Moraš se umiriti in povedati stvari tako, da jih bo razumel. Če imaš rada njega potem absolutno grajaj njegovo obnašanje in ne njega. Povej mu kaj ti ni všeč in kaj si od njega želiš, predvem pa brez očitanja. Nekako mu moraš povedati, da si sedaj ti njegova družina in si želiš da bi funkcionirala malo drugače. Res je da je za to da se premakneš ven iz starih tokokrogov potrebno veliko energije.
Povedati ti moram še nekaj iz lastnih izkušenj. Ko pride otrok je vse samo še slabše, skoraj sigurno, res pa je da izjeme potrjujejo pravila.
Skratka zapomni si manj pričakuješ od drugih bolj si presenečen, če naredijo kaj zate in namesto tebe.
Imej lepo življenje in trudi se zanj – življenje je tako kratko da ni vredno izgbljati časa s prepiri.
Lep dan M.

Pozdravljena.

Kot da bi brala mojega moža, kako se odziva na stiske, ki jih preživlja. Takrat se zapre vase ali v delavnico, ni sposoben odkritega pogovora, ki bi mu recimo stvar olajšal. V takšnih trenutkih tudi moj postane težak in ga moti vse, prah, nepomita posoda, začne špikati,…

Ko je najina punčka ležala v bolnišnici zaradi vročinskih krčev, sva sedela poleg nje in dva dni nisva spregovorila lepe besede drug do drugega oz. besed tolažbe. Čeprav jaz potrebujem takšno nežnost pa vem, da on svojo bolečino drugače doživlja in preživlja in ga ne morem spreminjati.

Najprej sem mislila, da me nima več rad (sva tudi skupaj že skoraj 8 let), potem pa sem ugotovila, da se on na ta način spopada s svojim problemom, ker bi mi rad pomagal, pa ne zna, ne more in ne da ne bi hotel.

Če hočeš pogovor se mi lahko oglasiš na [email protected]

Stran pa jaz ne bi šla. To je še najlažje naredit. Če moža seveda še vedno ljubiš.

pozdravljena!

samo to! če je bil tvoj partner vzgojen v duhu, da so gospodinjska opravila samo žensko delo, res ne vem kje živi. če pa res tako misli , si naj omisli gospodinjsko pomočnico, po domače sužnjo

POZDRAVLJENA!

KAKO SI V OSMIH LETIH NISI PRIZNALA, DA JE TVOJ PARTNER TAK, KAKRŠEN JE. IN TI, KARKOLI NAREDIŠ, ČE SI ON NE ŽELI SPREMENITI, SE NE BO.

ZAKAJ OTROKA? ČE SI ZDAJ ZA VSE SAMA + TEGA DA DELAŠ TRI IZMENE, NE PRIČAKUJ, DA BO POTEM DRUGAČE.
SI ŽELIŠ Z NJIM OTROKA, ALI SI GA ŽELIŠ ZATO, DA BI IMELA O SEBI NEKOGA, KI BI TE POTREBOVAL IN TI VRAČAL LJUBEZEN??

S TEBOJ NI NIČ NAROBE!!
ČE JE BIL ON VZGOJEN V DUHU, DA JE ŽENSKA PRI HIŠI SAMO ZA GOSPODNJSKA OPRAVILA, SI NAJ OMISLI HIŠNO POMOČNICO OZ. SUŽNJO.

KAJ PA TVOJI HOBIJI???

VERJAMEM, DA SI V REDU DEKLE, V VSEH POGLEDIH.

MOGOČE TI OTROK V TEJ VEZI NI NAMENJEN, MOGOČE SI NE ŽELI , DA BI SE RODIL?????MOGOČE SI ŽELI IMETI SREČNO MAMICO IN TAKEGA OČETA, KI BI ZNAL NJEGOVI MAMICI STATI OB STRANI, KO BI TO POTREBOVALA.
SIGURNO BO PA VEDEL,DA GA BO IMELA MAMICA RADA Z VSEM SRCEM.

NAJ SE TI IZPOLNI TVOJA ŽELJA…

ANA

New Report

Close