Moj partner ima iz prvega zakona sina, s katerim ni imel stikov prva leta njegovega življenja. O tem, kako je do tega prišlo je precej dolga zgodba, dejstvo je, da partner ni izkoristil vseh svojih pravic navkljub grožnjam bivše žene, da je bil silno prizadet in na “napačno?” delovanje pristojnega centra za socialno delo. Po razdelitvi premoženja (nekaj let za uradno ločitvijo) pa se je čutil še precej oškodovanega za premoženje.

Ko sva midva postala par in je njegov sin začel hoditi v šolo, šele takrat so se začeli njuni stiki. Vsako leto smo šli skupaj na dopust, s tem, da je bivša žena stalno klicala in provocirala, če ji bo kaj prinesel (nikoli mu ni dajala denarja za sabo) ipd. Njena vmešavanja smo ignorirali in mu poskušala razložiti zakaj se midva ne kregava in podobne stvari, o katerih je non stop premišljeval in spraševal. Istočasno se je uredila tudi preživnina, ki je do takrat partner ni plačeval, ker sta se z bivšo ženo tožila za premoženje (za minimalno odpravnino ji je prepustil stanovanje, z namenom, da bova začela midva ustvarjati iz nič). Problem z njegovim otrokom je pa bil, da je bil strašno razvajen in nesramen do okolice. Na morju ni nikoli našel družbe ali se igral z isto starimi otroki, temveč se je spravil k manjšim otrokom in jih odrival, nikoli ni skakal v vodo tam kjer otroci njegove velikosti, ampak se pomešal med manjše in jih porival v vodo in podobno. Moj partner je takšne stvari kar spregledal, jaz sem pa ga neprestano opozarjala. Problem je bil ko je začel hoditi v šolo in je ignoriral učitelje, ki so bili po njegovem neumni ali ko ni hotel sodelovati s sošolci.

Midva s partnerjem sva kupila svoje stanovanje, sicer precej majhno. Kaj hitro je ugotovil, da je to v bistvu njegovo stanovanje, ker je on očetov prvorojenec, vendar sva mu takoj rekla, da je pač najino (to sva vzela kot provokacijo bivše žene). V začetku je hodil k nama za vikende, potem na izlete, vsako leto na dopust, odkar so problemi z učenjem pa tudi enkrat tedensko se učit. Poroko sva s partnerjem odlagala prav zaradi njega. Tudi otroka sva odlagala kar nekaj časa, potem je nagajala mati narava, zdaj pa vsa vesela pričakujeva najina otročička. Komaj ju pričakujeva, ker sta to zame prva otroka, za partnerja, pa kot on pravi, tudi prva otroka, s katerima bo lahko doživljal očetovstvo od začetka.

Problem je njegov sin, za katerega si partner srčno želi, da bi se veselil najinih otrok. To je čisto utopična misel, saj imam občutek, da me je zasovražil, vsaj gleda me strašno grdo. Čisto jasno je, da ne bomo vsi ena velika srečna družina. Vidim, da partnerja boli odnos njegovega sina do nas, izsiljevanje bivše žene (ali se boš ukvarjal s svojim prvorojenim sinom ipd, grožnje, da se ja ne bi zmanjšala preživnina….). Letos smo bili skupaj na morju, vendar je otrok strašno trpel in bil užaljen, ker sem bila s svojim trebuhom vedno prej postrežena kot on, ker so me obgovarjali…., tako, da je enkrat ves besen rekel, sej sem jest otrok ne ona. Pa je samo en problematičen najstnik, v duši pa negotov otrok.

Zanima me kako ravnati z njegovim sinom, da ga ne bo metalo v puberteti še bolj kot ga je dosedaj in da ne bo preveč v mojo škodo, saj bom tudi od partnerja potrebovala precejšnjo pomoč pri negi in vzgoji dvojčkov?

Situacija je res zahtevna za vas, še bolj pa za vašega moža. Mož se mora najprej znebiti občutka krivde do sina in si priznati, da je kljub ravnanju bivše žene, naredil za sina vse kar je bilo možno. Sedaj je ustvaril družino z vami in vajino razmerje in družinsko življenje, ne sme trpeti zaradi neprilagojenega vedenja njegovega sina. Prav je, da se do sina vede naklonjeno in ljubeče, da ima fant možnost, da se čuti doma tudi pri vaju, vendar pa mora znati oče postaviti, tudi meje njegovega vedenja. Vaš mož se bo moral soočiti z dejstvom, da verjetno nikoli ne boste vsi skupaj idilična družina. Ovira pri tem je verjetno tudi fantova mati, ki se z vplivom na sinovo vedenje, še vedno maščuje bivšemu možu, s tem pa dela svojemu sinu neprecenljivo škodo. Fant naj ima v vaši družini položaj, kot bi ga imel, če bi živel z vama, nikakor pa ne nobenih privilegijev, ki mu ne pripadajo. Vi in vajina otročka boste sedaj najbolj potrebovali moža in očeta.

Alenka B

Gospa Ema,

rada bi vam samo rada povedala, da se preživnina, ki jo plačuje vaš partner prvorojenemu otroku lahko zmanjša in sicer se o tem lahko sporazume z bivše ženo (kar mislim,da ne bo šlo) ali pa vloži tožbo na zmanjšanje preživnine – zlasti, ker so se oz. se bodo spremenile okoliščine na njegovi strani – vajina dvojčka!

Lepo nosečnost vam želim in srečno materinstvo. Pa uveljavite svoje pravice, tudi če so te matarialne narave!!

lp, maja