Pozdravljeni!

Zivim v partnerski zvezi, stara sem 34, partner 33 let, imava 1 otroka.

Zdaj se je zgodilo tudi meni. Po nakljucju sem odprla SMS, namenjen partnerju. Sodelavka mu je potrdila, da se naslednji dan lahko po sluzbi dobijo na drinku (5 ali 6 oseb).

Prvi preblisk v moji glavi – saj to ni nic taksnega. Potem pa reakcija, ki je nisem vec mogla kontrolirati – prepir, ocitki, napihovanje zadeve z moje strani…

Zadeva se je navidez umirila, s partnerjem sva se pogovorila, prisla do zakljucka, da ni bilo fer, da mi ni (in mi tudi ne bi) povedal… (Ce bi mi povedal, mu ne bi pustila, da gre z njimi , vsi so namrec dosti mlajsi in brez otrok).

To mi ne da miru, bojim se njegovih prihodnjih sluzbenih poti, sodelavke, skratka, postala sem bolestno ljubosumna.

Taksnih misli se sploh ne morem otresti. Bojim se tudi, da bom s svojim premisljevanjem unicila trdnost zveze, ki traja ze 8 let brez problemov.

Ne zaupam mu vec!!!!

Kako naj si pomagam? Prosim predvsem za nasvet, kako naj “prevzgojim” sebe, ker si ze tudi zacenjam rusiti samopodobo in samozavest.
Ina

Dogodek,ki ste ga opisali, res ni vreden tako burnega odziva z vaše strani. Postavlja pa se mi vprašanje, kakšen je vajin odnos na sploh. Omenili ste, da vam mož ne bi povedal, da gre na pijačo s sodelavci, ker mu vi tega ne bi dovolili. Iz tega sklepam, da ste posesivni. Ali mislite, da je vaša lastnina in da imate pravico, da mu nekaj prepovedujete? V vsakem partnerskem odnosu je zaupanje bistvena komponenta in ljubezni brez zaupanja ni. Iz vašega pisanja lahko sklepam, da možu brez pravega vzroka ne zaupate. Premislite, če ni to le odraz vašega lastnega nezaupanja sami sebi, kot ženski, morda se globoko v sebi bojite, da ga ne boste sposobni obdržati in da niste dovolj dobri zanj. Morda je problem v vas? Predvsem pa se z možem o teh težavah odkrito pogovorita in to takoj.

Alenka B