Spostovani,

Poskusila bom na kratko opisat razmere, iz katerih ne vidim izhoda. S partnerjem ziviva skupaj 2 leti in imava 8 mesecev staro puncko. Ze od vsega zacetka so se pojavljali problemi, ki pa so sedaj vse pogostejsi. Morda niti ne gre za to da so pogostejsi, le da jaz nimam vec moci to prenasat.

Gre za to, da me v trnutku spravi v jok, me nadere, da nekaj nisem prav naredila, tudi grde besede padajo. Iz tega potem nastane prepir, opravici se nikoli ne. Vzrok prepiru je vedno tako banalen, npr. zakaj nimamo v hladilniku oliv, da zjutraj se ne vem kaj bomo danes kuhali itd.

Zadnji prepir je bil v soboto in tokrat mi je sla kapla cez rob. Bom na hitro opisala. Peljali smo se na piknik in se med voznjo odlicimo, da skocimo se do ene manjse trgovine s sportno opremo pogledat. Vozila sem jaz. Ko pa pridem v ulico kjer ta trgovina je, vidim da je blazna guzva. Avti cakajo v vrsti, parkirni prostori zasdeni. Predlagam, naj sam skoci pogledat, jaz ga pocakam v avtu. In on v trenutku znori in me nadere, da ne znam parkirat, da sem total nesposobna. Jaz se najprej branim, nato planem v jok. On se pa se kar naprej dere, da s takom clovekom ki se parkirat ne zna ne more zivet. Otrok vse to poslusa a se na sreco ne razume. In tako se lep dan spremeni v eno samo trpljenje. Jaz si namrec vse to zenem k srcu in veliko trpim zaradi ztakih ne osnovanih prepirov. Kadar nima izbruhov zna bit zelo v redu. Otroka ima zelo rad. Meni kar naprej zbija samozavest, da vse dealm narobe, kako se oblecem, kaksan sem. Ampak kljub temu zelo dobro vem, da nisem slaba in nesposobna. Zadnje case tako veliko prejocem in se spopadam z glavoboli, ki jih prej nisem poznala.

In tako sem mu rekla, da ne morem vec, da greva narazen. Bil je tiho in rekel, da nima kaj rect, ker sem tako vse povedala. Ces ce te trpincim, bom pac sel. Potem je bil cel dan kot polit kuza. Nekje v srcu vem, da mu z malo veliko pomeniva.

Mislim, da ima on nekaksne probleme in da si ne more pomagat pri tem da trpinci svojo okolico,. Podobno se namrec obnasa do vseh ki so mu blizu in jioh ima rad (starsi).

Zanima me, ce je kaksna moznost, da bi se spremenil in bi se lahko ziveli srecno skupaj? Ali bi strokovna pomoc lahko pomagala ali se taksni ljudje nikoli ne spremenijo in je najbolje cimdlje stran? Tako kot je zdaj jaz ne morem vec, to vem. Bi pa rada poskusila, kajti nicesar si ne zelim bolj kot druzine.

Morda sem vse napisala zelo zmedeno, a upam daste lahko razbrali bistvo.

Hvala za odgovor.

Vaš partner se lahko spremeni le, če se sam hoče in s pomočjo strokovnjaka, vendar se v nobenem primeru ne more spremeniti čez noč. Njegovega sovražnega in nasilnega vedenja se boste rešili le, če odidete. Če mislite da njegovo nasilje do vas, ne bo pustilo posledic na otroku in da otrok tega ne čuti, se zelo motite. Tudi vi potrebujete pomoč. Obrnite se na Društvo za nenasilno komunikacijo.

Alenka B

Najprej ti bom tako povedala,da se pred otrokom ne prepirajta,ker tudi ta mali otroček prav vse razume in se mu vse to kar vidva počneta spravlja v podzavest.Odražalo se mu bo ko bo malo večji.

Strinjam se z go. Alenko. Odidite dokler še lahko. In ne misliti, da otrok tega ne razume. Odrasla sem v takem okolju in se spominjam vsakega prepira, ki se je zgodil, kljub temu da sem bila majhna punčka. Tega ne naredite svoji hčerki.

Če mu pa zopet popustite, bo s svojim obnašanjem nadaljeval – verjemite, 20let izkušenj…

V naprej se opravičujem, da vpadam na moderiran forum. Kljub temu bi rada replicirala na tvojo izjavo, da tega otrok še ne razume. Tudi sama sem bila v podobni situaciji v prvem letu otrokovega življenjla, trpela sem za poporodno depresijo in se nisem znala postaviti na noge. Otrok pa je najine prepire, vpitje… vsrkaval vase in videla sem, kako plašna postaja, če je kdo zavpil kar tako, se je panično odzvala,…

Sedaj sem v službi in je vse drugače, tudi mož se je spremenil in moram reči, da smo s3edaj normalno srečna družina.

Kupi si baldrijanove kapljice. Za pomiritev so super, na natur bazi.

Žalostna, tvoj partner se bo spremenil – le na slabše. Je hud kolerik in rad trpinči vse okoli sebe. Na trenutke zelo dober, rad vaju ima, a kaj ko ne zna kontrolirati svojih izbruhov. Potem se smili sam sebi ker je tako “ubog”. Če si tega želiš še naprej je tvoja odločitev, sčasoma se malo temu “navadiš”. Taki ljudje – moški imajo prav poseben magnet in argumente da te zadržujejo da ne odideš, med nami je veliko takih zakonov.

Tudi moj je trajal preko dvajset let, vedno huje je bilo. Presenetila sem ga, ko sem mu po tolikem času povedala da ga ne bom več prenašala in nepreklicno odšla. Revček se je hotel kar ubiti in meni naprtiti krivdo. Razmisli kaj boš naredila, upala v nedogled ali zaživela tako kot si želiš.