Pozdravljeni,

znašla sem se na velikem raspotju in sedaj ne vem kam…

Svetujte mi…

Moja zgodba se je začela pred 15 leti… Bila sem stara 19 let, on 16… Bila je ljubezen na prvi pogled… Vendar.. takrat je bil zame premlad… Bila sva dve leti samo prijatelja… Potem sva postala fant in punca.. Bila neskončno srečna 3 leta, potem me je zapustil… bila sem njegovo prvo dekle, bil je mlad, želen žuriranja s fanti, ustrašil se je resne zveze… Zelo sem trpela in si obljubila, da nikogar več nebom tako močno ljubila in da nobenega človeka več ne pustim tako blizu kot sem njega… Bila sem nekaj časa sama, potem sem začela žurirati s sestrično in spoznala sedanjega očeta mojih otrok. Sestrična je hodila z njegovim prijateljem, doma sem se slabo razumela z mamo, po 8 mesecih poznanstva sem zanosila in rodila sina. Preselila sva se v najemniško stanovanje, zanosila sem drugič in rodila hčerkico, ki pa ima žal atrofijo mišic in je na vozičku. Preselila sva se v novo hišo, ki sva jo zgradila s skupnimi močmi… Takrat se je začelo: dolgčas… Otroci so malo zrasli, oba sva dobila dobre službe, oba sva končala faks ob delu, oba sva si finančno dokaj opomogla… Jaz pa sem postajala vedno bolj osamljena, zdilgočasena, naveličana vsega. On je bil zadovoljen že z televizijo, časopisom, hrano… Oba sva se full zredila (jaz imam še težave s ščitnico od sinovega rojstva).. Vedno manj sva seksala (sedaj njisva že od decembra, pa še takrat sem jaz končala v solzah).. Jaz sem se vzela v roke, shujšala si nabavila dva psička. Z njima sem hodila v pasjo šolo, se zabavala z prijateljicami…

Dokler mi ni nekega dne zazvonil telefon. Bil je ON… Po desetih letih… Dobila sva se, šla na kavo, si povedala, da sva oba mislila drug na drugega, vendar naju je bilo strah se poiskati… On je zabredel v alkohol, živi z žensko, ki pravi da jo ima rad, da ne spi več z njo, da se mu smili, je bolestno ljubosumna, ne more imeti otrok.. skratka on je z njo blazno nesreče. Jaz vsa nesrečna s svojim… Med nama sploh ni bilo tistih 10 let… kot da bi se razšla včeraj… Vsak dan je najina ljubezen večja in močna…

Začela sva se dobivati enkrat na mesec , on je nehal piti, jst sem se umirila. Potem sva se videvala enkrat na teden…. Sedaj se že eno leto sestajava vsak teden, slišiva se vsak dan… spiva skupaj.. Trikrat me je zapustiil, ker je želel rešiti staro vezo, ni šlo, vrnil se je k meni…

Sedaj sanjariva o skupni prihodnosti… On bi mi pomagal isplačati mojega sedanjega partnerja, bi se preselil k meni v hišo, pravi da mu otroci niso ovira, niti hči na vozičku… Sanjava da bi imela do mojega 40 leta še enega otročička..

Vendar kako oditi, kdaj, kako z otroci,…..ali pa naj pozabim njega, ki ga imam vsak dan raje in ki ga nisem mogla nikoli… Moj sedanji partner sploh ni slab je super očka in nor na hčerkico… Vendar jaz neskončno ljubim drugega….

Z možem sta se odtujila, ker nista skrbela za vajin odnos. Ob obilici dela z gradnjo hiše, s študijem in z otrokoma sta nase kar pozabila. Neumno je za vsako ceno vztrajati v mrtvem zakonu, po drugi strani pa se mi zdi, da se ne zavedate, niti vi, niti mož, da sta odgovorna, da je do stanja kakršno je prišlo. Vi imate svoje lastne težave in prav tako jih ima vaš bivši fant. Ravnate po liniji najmanjšega napora in vidite v svojem bivšem, rešitelja, ki vas bo popeljal v novo življenje in skupaj bosta srečna. Če vama je lepo, ko sta skupaj enkrat tedensko, nekaj ur in še takrat je srečanje v glavnem spolno obarvano, to še ne pomeni, da se bosta ujela tudi v vsakdanjem življenju, ki je popolnoma drugačno. Kako boste ravnali, se boste morali odločiti sami. V vsakem primeru pa se začnite ukvarjat s svojo osebnostno rastjo in prav tako vaš partner, ki je enkrat že zabredel v alkohol. Le zdrav življenjski slog in aktiven odnos do partnerstva vama lahko pomaga do zadovoljnega skupnega življenja. V nasprotnem primeru boste nasedli na podobnih čereh, kot v zakonu z možem. Če se boste odločili, da ostanete z možem, potem si poiščite skupino in strokovnjaka, ki vama bo pomagal pri urejanju vajinega partnerstva.