Pozdravljeni, naj za začetek pohvalim ta forum oz. ga Košiček, vaše odgovore…
Nevem kje z možem delava napako, vendar se neprestano pričkava, obtožujeva kaj kdo dela narobe… Imela sem težko otroštvo in že leta se bojujem z depresijo in nekako se ne najdem…navzven imam neko dokaj ” trdno ” formo drugače pa mislim, da sem zelo nesamozavestna s slabo samopodobo v celoti, veliko časa prebijem v preteklosti in rešujem kar se rešiti ne da, razčiščujem odnose z ljudmi, ki so me zlorabili, izdali, zapustili, mi delali take in drugačne krivice…Mož kakšnega pretiranega razmevanja ne pokaže in čeprav ostaja z mano v ” ringu ” mislim, da ni srečen- no in potem se ukvarjam še s vsemi slabimi vestmi in potrdili, da sem slaba žena, ljubica v glavnem…. – tudi najina spolnost je vse prej kot dobra…njegov pristop mi je nesprejemljiv, ker je vse prehitro, sama pa se ne morem sprostiti, ostajam ” suha ” ( se je že zgodilo na račun, da je vpil name, kva mi je če sem čist nora itd…) naj povem, da mi je bil totalno mem že najin prvi spolni odnos, ( zame je bil to en velik korak v najinem odnosu ) on pa je med samim aktom vpil oz. se jezil: ” … zakaj madona se ne sprostiš ….” oz. da sem med seksom mrtva itd..na začetku sem bila tiho in sem se trudila, da bi bila boljša, parkrat sem tudi pristala na variante, na katero sicer nebi in po stari navadi vso krivdo in odgovornost sprejela nase, sčasoma pa se mi je začelo vse skupaj upirati začela sem se braniti ( kot napr., da je kot moški čisto zanič in da me na nobenem področju ne zadovolji ( emocionalnem, psihološkem…), ker mi neprestano očita stvari in tudi če me pohvali je vedno na koncu ” samo da bi, če bi bilo to drugače ….” potem bi bila pohvala popolna,…). Sex mi ne pozvroči nobenega užitka, le pekoč občutek, rahlo bolečino in občutek, da me ful lulat…
Veliko se pogovarjava o najinem odnosu, ( ko stvar doterava to te mere, da je že obema dovolj, kot dva nezrela otroka – strinjava se, da to kar se dogaja in da drug na drugega kaževa s prstom – ni vredu in da bi morala biti bolj prizanesljiva drug do drugega, vendar prej ko slej vedno skreneva na ustaljeno, staro pot…Včasih se mi zdi, da sva že tako zabredla, da ni poti nazaj, da bo vedno tako, kar mi tudi malo ni všeč…Kako ven iz tega???… za odhovor se zahvaljujem

Na vaše pismo ni mogoče ogovoriti z nekaj stavki. Lahko vam napišem le nekaj iztočnic, vam v premislek. Zakaj si pri tako velikih težavah v partnerstvu ne poiščete strokovne pomoči? Zakaj sprejemate spolne odnose z možem, če pravite,da od tega nimate ničesar? Moje mnenje, da se o tem zelo motite. Vajino spolno življenje vam predvsem zelo škodi in splošni odnos med vama prispeva k vašemu slabemu psihičnemu počutju. Nič niste omenili kako poteka vaše zdravljenje depresije. V vsakem primeru potrebujete psihoterapevtsko pomoč, v katero bi se moral vključiti tudi vaš partner, če želita ostati skupaj.

Alenka B