ČLANEK O BICOM TERAPIJI
BICOM resonančna terapija
Fizikalne osnove
Znanstvena spoznanja na področju fizike so se v zadnjih 90-tih letih tako razširila, da jih težko sprejemamo in še težje vključujemo v naše vsakdanje življenje. BRT je ena izmed zelo uspešnih poskusov prenosa teh spoznanj v medicino.
Opis nekega predmeta, kot bolj ali manj strukturirane materije, že dolgo ne ustreza več konceptu realnosti. Globlje poznavanje fizike omogoča zdravnikom boljše diagnostične in terapevtske možnosti. Tako je npr. jedrska spintomografija, ki temelji na magnetni resonanci atomskih jeder, prenesena v diagnostične namene.
Biofizika si je zadala za nalogo apliciranje najnovejših spoznanj v kvantni fiziki na biološke sisteme. Kot običajno v znanosti, tudi tu obstojajo ugovori k drugačnim modelom razmišljanja.
Nadaljnje raziskave nam bodo dale še več jasnosti in razumevanja. Za zdravnike in bolnike imajo izboljšani bioresonančni terapevtski učinki večjo vlogo, kot nespodbitna enotna teorija, katere danes tudi znotraj fizike nimamo več. Te izboljšane terapevtske rezultate nam ponuja BICOM-resonančna terapija.
Sestavni deli našega sveta
Universum sestavljajo prostor, čas in energija. S stališča fizike je mogoče vsa opazovanja opisati kot medsebojno delovanje teh treh elementov. Tako torej ne obstaja prostor brez energije in vsepovsod so prisotne sile (način manifestacije energije) kot je npr. gravitacija.
Frekvenčno območje fotonov
Fotoni oz. elektromagnetni valovi obstajajo znotraj ogromnega frekvenčnega območja – glej sliko.
Dve vrsti nihanj
V osnovi nastopa energija v obliki valovnih paketov – torej ne kontinuirano. Ti energetski paketi se označujejo kot quanti. En quant je pri tem najmanjša možna količina energije.
Tudi tukaj moramo našo predstavo, da je materija nekaj trdega, revidirati. Male kroglice – imenovane elektroni, ki naj bi kot planeti krožili okoli sonca, ne obstajajo. Dejansko gre tu bolj ali manj za zaprta valovanja. Materija kot zgoščena oblika energije torej niha. Odvisno od zgradbe materije ta emitira sebi specifični spekter valovanja.
Nihanje je sila, ki nastopa v določenem enakomerno se vračajočem časovnem presledku.
Nihanja (valovanja, sevanja) so lahko za prenos vezana na delce materije ali pa tudi ne. Zvočna valovanja, električni izmenični tokovi in valovanje zemeljskih potresov so tipični predstavniki, ki potrebujejo za svojo širitev materijo kot medij.
V nasprotju s tem so svetloba, toplotno sevanje in elektromagnetna polja neodvisna in ne potrebujejo nikakršnih delcev materije kot medij prenašanja.
Lastnosti nihanja so, če jih opazujemo od sprejemnika, naslednje:
1. frekvenca
2. intenziteta
3. valovna karakteristika
4. polarizacija
5. koherenca
Resonanca
V raziskavah zgradbe univerzuma – kateri delci in sile obstajajo – igra ravno resonančni fenomen veliko vlogo.
Da bi lahko resonanco – povratni odmev – opazovali, je potrebno nihanje, katero naleti na sistem, ki je sposoben nihati (resonator). Bistvena lastnost resonatorja je torej sposobnost, da lahko shrani nihalno energijo.
V kolikor pri tem odgovarja frekvenca, faza in intenziteta, se resonator vzpodbudi – in prične se izmenjava energije. Če se energija stalno dovaja, naraste vzpodbuda pod sistemsko pogojenem dušenju, do svoje naravne meje. V resonatorju vzpodbujeno nihanje je lahko kot posledica velikokrat večje od velikosti privedenega nihanja.
Elektromagnetno krmiljenje v organizmu
Če izhajamo iz predpostavke, da so kemične lastnosti, vezave in procesi nadzorovani in vodeni z elektromagnetnimi silami, potem lahko to delovanje prenesemo tudi na biološke sisteme.
Osnovni miselni koncept BICOM bioresonančne terapije je obstoj dominantnega energetskega polja z elektromagnetnimi lastnostmi.
To nadrejeno elektromagnetno polje se nahaja v in okoli telesa in se tam kot vsa elektromagnetna polja s kvadratom razdalje zmanjšuje. Elektromagnetne sile so superponirane biokemičnim procesom, torej jih nadzorujejo in regulirajo. Tako imamo možnost, da zaznamo spremembe v elektromagnetnem polju, še preden se te spremembe manifestirajo kot bolezen na fizičnem nivoju.
V povzetku imamo v organizmu naslednje krmilne mehanizme:
1. lastno celično krmiljenje
2. krmiljenje na nivoju tkiva
3. živčni sistem
4. hormonski sistem
5. elektromagnetni krmilni in regulacijski nivo
Terapevtski pristopi obstajajo v telesu na različnih ravneh:
1. elektromagnetna raven
2. električna raven
3. humoralna raven (osnovni sistem po Pischinger-ju)
4. biokemična raven
5. mehanska raven
Vendar pa elektromagnetno polje ne posedujejo le organizmi, temveč tudi vse substance. Zaradi te osnove lahko tudi polja zunanjih substanc uporabimo pri bioresonančni (BRT) terapiji, da bi lahko zmanjšali alergije in toksične obremenitve.
Frekvenčni spekter lastnih telesnih elektromagnetnih polj
Vsaka substanca poseduje svoj lastni frekvenčni spekter elektromagnetnih valovanj- primerljiv z elektromagnetnim prstnim odtisom. Ta za substanco karakteristični frekvenčni spekter se uporablja v različnih področjih (npr. infrardeča spektroskopija) za identifikacijo različnih snovi. Tudi z v začetku omenjeno jedrsko spintomografijo lahko določimo različne snovi preko jedrske spin- resonančne frekvence.
Resonančne frekvence so tista področja (spektri), v katerih se lahko energija najbolj prenaša, in je tako terapevtski učinek največji. Celoten organizem se sestoji – elektromagnetno gledano – iz velikanske mešanice frekvenc.
V BICOM- resonančni terapiji je ugotovljenih veliko resonančnih frekvenc organov in telesnih sistemov , ki jih uspešno uporabljamo v terapevtske namene.
Krmilna in motilna nihanja
Krmilna nihanja so tista, ki so nujno potrebna za krmljenje fizioloških procesov. Ker je organizem odprt sistem, so za stimulacijo krmilnih nihanj potrebni zunanji signali. Poleg mehanskih dražljajev kot je gibanje, in kemičnih substanc, kot je hrana, voda, in kisik, potrebuje organizem dražljaje iz okolja v obliki svetlobe, zvoka, Schumannovega valovanja, gravitacije itd. Pomanjkanje teh zunanjih spodbujevalcev pospešuje degenerativne procese, ker se zmanjšuje intenzivnost krmilnih nihanj.
Zanimivo je, da je potreba po kalorijah, ki jo povzročajo zunanja sevanja energij, bistveno večja (faktor 2), kot je potreba preko prehrane. Med tem ko človek odda skupno ca. 6000 –9000 kalorij v obliki fotonov,, sprejme preko hrane samo ca 2000-3000 kalorij. (Izračuni fizika Fridericha Katscher-ja).
Razliko teh 4000-6000 kalorij mora človek sprejemati preko zunanjih virov sevanja. Poleg teh fizioloških, elektromagnetnih nihanj v človeškem telesu obstajajo tudi patološka motilna nihanja. Vpliv le teh na fiziološke procese je odvisen od njihove moči in od občutljivosti organizma. V osnovi so povzročitelji motilnih (patogenih) nihanj: sevanje, toksini, človeku škodljivi mikroorganizmi, psihološke težave, fizične poškodbe, fokalne obremenitve ter alergije.
Krmilna in motilna polja skupaj imenujemo pacientova lastna nihanja (PLN).
Merjenje pacientovih lastnih nihanj
Krmilna in motilna nihanja lahko zaznamo preko elektrod, brez kakršne koli obremenitve organizma.
Elektrode imajo pri tem učinek sprejemnih anten, tako, da prevajajo elektromagnetna polja organizma v napetostne potenciale.
Te potenciale napetosti lahko preko kablov vodimo v vhod BICOM aparata. Kot je pri magnetni resonanci običajno, uporabljamo za merjenje različne oblike elektrod, glede na predel in funkcijo telesa.
Kibernetski krog
Pacienti imajo svoj reakcijski čas na terapijo. Nekateri hitreje reagirajo kot drugi. Sigurno je, da pri tem imajo različni faktorji svojo vlogo – konstitucija, obremenitev, psihično razpoloženje, starost itd. BICOM resonančna terapija se na te pojave prilagodi s tehniko optimiranje tako imenovanega kibernetskega kroga.
Pacientu se med terapijo konstantno menjavajo njegova lastna nihanja, ki se terapevtsko prilagajajo izbrani frekvenci, ojačanju, invertiranju itd. Če se med terapijo spremeni kompleksno patološko nihanje v organizmu na osnovi terapevtskega učinka, potem se takoj spremeni terapevtski signal, ker ga ne prekinjeno odvajamo iz telesa.
Potemtakem tvorita organizem in BICOM aparat kibernetski krog – odziv dobimo na podlagi telesu lastnih signalov.
Organizem tako dobi vedno pravi terapevtski signal. Ta se konstantno prilagaja spremenjenemu izhodnemu stanju pacienta. Tako lahko izvajamo terapijo blizu optimuma.
Povzetek BICOM resonančne terapije
Razvoj BICOM bioresonančne terapije je neločljivo povezan z najstarejšo kitajsko vedo, znanjem o položaju in delovanju meridianov. Končno temelji tudi akupunktura na tem več kot 5000 let starem izročilu: elektroakupunktura jasno pokaže, da meridiani dosežejo »informacijski transfer«. Da se specifične substance ali homeopatska zdravila i.d. odzivajo na določenih točkah meridianov z elektroakupunkturnim testiranjem in s tem dobimo povratno informacijo o obremenitvah organov ali pa področij tkiva, to potrjuje, da so meridiani vodniki za frekvenčne vzorce.
Krmilna in motilna nihanja so nadrejena biokemičnim procesom v organizmu. Preko specialnih elektrod merimo celoten spekter vseh oscilacij. Z izbiranjem želenih frekvenc lahko usmerjeno tretiramo organe ali organske sisteme, ki imajo na osnovi svojih struktur različne resonančne frekvence.
V predhodno izbranem frekvenčnem področju lahko z ločevanjem krmilnih in motilnih signalov po eni strani reduciramo motilna nihanja z destruktivno interferenco (nasprotno nihanje), po drugi strani, pa jačamo krmilna nihanja s konstruktivno interferenco. To dosežemo s potrebno ojačitvijo ali oslabitvijo – vendar to zavisi od organov oz. telesnih sistemov katera tretiramo in pa tudi od splošnih regulacijskih lastnostih pacienta.
S svojim kibernetskim krogom se BICOM prilagodi na reakcijski čas vsakega pacienta. Terapevtski učinek nastane z interferenco v organizmu.
Alojzij Medved (1), Tea Rome (2)
(1) Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina, Tel 03 5814990
(2) BIORES, Rome & Co., Zgornje Izlake 18, 1411 Izlake
(2) e-mail: [email protected]
Literatura:
E. Luescher, Moderne Physik, Serie Piper 1987
F. Close, M. Marten, C. SuttonSpurensuche Nach Teilchenzoo Spectrum der Wissenschaft Heidelberg 1987
F. Katscher, Das ist Physik, Buechergilde Gutenberg 1969
F. J. Tipler, Die Physik der Unterblichkeit, DTV 1995
K. Torghele, H. Schwabl, B. Lipp, H. Klima, Elektromagnetische Bioinformationen- eine Uebersicht,
Forschende Komplementaermedizin 1995
M. Keymer, BICOM Resonanz-Therapie, Haug Verlag 1996
Več o alternativnih načinih zdravljenja:
Spoštovani !
Pazljivo in z močno koncentracijo sem prebrala Vaš članek. Ker sem nevedna na tem področju, sem pa zelo dovzetna za nove metode pri zdravljenju. se mi pojavlja veliko vprašanj. Eno izmed teh je vprašanje, kako daleč smo pri nas s BRT, kako je uspešna? Če ste Vi eden od terapevtov, Vas prosim, da nam zelo preprosto razložite za kaj gre! Članek je zelo strokoven in verjamem, da jih večina ne bo razumela.Omenjate dvoje imen s čim v zvezi? Koliko teh terapevtov je pri nas ? Kako, če jo sprejema klasična medicina ?
Hvala za odgovor in lp
