Čeprav sem že stara skoraj 40 let se še vedno sprašujem kako se mi je to moglo zgoditi.
Stara sem bila 12 let, ko sem bila na operaciji ovarijev, zaradi tumorjev, ki so se naredili na njih.
Eden je bil velik za dve pesti moški pesti, (tako piše v izvidu), drugi manjši.
Kar nekaj let sem čutila vsakega toliko časa, hude bolečine v spodnjem delu trebuha. To je trajalo nekaj let, ko so me končno poslali v bolnico na zahtevo mame.
Po skoraj treh tednih mi v bolnici (na otroškem) niso ugotovili ničesar, in me že skoraj poslali domov, ko sem sama ob ležanju začutila, nekaj podobnega velikemu jajcu v trebuhu.
Potem so me poslali na slikanje ledvic, ker so mislili, da imam potujočo ledvico.
Ko so ugotovili da to ni, so me končno poslali na ginekološki odd. Tam so me seveda operirali in posledice so krute.
Saj sem srečna da sem zdrava in da živim, kajti mami so takrat dejali in tudi v izvidu piše, da gre verjetno za sarkom, kar pa se potem na srečo ni potrdilo.

Še vedno pa ostaja nek grenak zakaj, zakaj me vsa leta niso poslali nikamor na pregled, zakaj so mami govorili, da je to od postane hrane.

Prosila bi za vaše mnenje, zakaj so ti tumorji sploh zrasli.

Hvala in lepo pozdravljeni.

Spoštovani!
Dokončnega odgovora na to, zakaj pride do onkogeneze oz. rasti tumorjev, še vedno ne poznamo. Poznamo kup dejavnikov, ki na to vplivajo: genetski dejavniki, kemične snovi (mutagene in onkogene snovi) iz okolja, okužbe, stalno draženje in kronično vnetje, imunske pomanjkljivosti, spontane mutacije oz. napake v podvajanju genetskega materiala, napake v embrionalnem razvoju, ionizirajoče sevanje in še in še. Sprožilnega dejavnika, zakaj pri genetsko predisponiranem zraste tumor, pa še vedno ne poznamo dokončno.
Tumorji jajčnika v otroškem obdobju so zelo pogosto posledica zaostanka embionalnih (zarodnih) celic, ki se zaradi neznanega razloga začnejo množiti. Pogosti benigni tumorji zarodnih celic so teratomi, ki lahko vsebujejo vse komponente človekih tkiv (lasje, zobje, koža, …).
Žal mi je za to, kar ste prestali. Diagnostika tovrstnih stanj se je v zadnjih 20 letih z razvojem UZ diagnostike možno izboljšala.
Pozdrav!
Nina