Jaz bi na tem mestu izpostavila temo, ki se mi zdi zelo pomembna. Namrec mnenja glede “normalnega obmocja” TSH se v svetu razlikujejo. Meni so odkrili Hashimoto tiroiditis lani poleti. V tem casu sem prebrala ogromno na to temo, se pogovarjala s pacienti po vsem svetu, govorila z nekaj specialisti…
Najnovejsa proporocila svetovne endokrinoloske zveze proporocajo TSH pod 3, jaz zdravljenja nisem dobila pri TSH nad 4 (ker je bil pod 5.5).

http://thyroid.about.com/cs/testsforthyroid/a/aace.htm
——————————–
TSH level between 3.0 and 5.0 uU/ml should be considered suspect, Says AACE

In what constitutes a fairly dramatic reversal of its previous doctrine regarding how hypothyroidism should be diagnosed, the American Association of Clinical Endocrinologists (AACE) has said in its January 2001 Thyroid Awareness Month materials that a “TSH level between 3.0 and 5.0 uU/ml …should be considered suspect.”
——————————————
Dejstvo je, da ima mnogo ljudi kljub vsem parametrom v “normalnem” obmocju vseeno tezave, cepraj jih “ne bi smeli imeti”. Ena od teorij je, da simptome lahko povzrocajo protitelesa, druga teorija je, da so pri nekaterih pacientih lahko celicne stene “resistentne” na T3 in ga kljub normalni koncentraciji v krvi ne morejo porabit etc…Trend v svetu je tudi, da naj bi bil TSH med 1 in 2 pri pacientih, ki so hipotiroidni, kar je posebej pomembno v nosecnosti.

Veliko informacij najdete tudi na:

http://www.thyroidmanager.org/

Rada bi samo opozorila na dejstvo, da se veliko ljudi ne pocuti dobro pri normalnih parametrih in jaz osebno sem se znasla v precejsnji stiski, ko so me na Nuklearni kliniki preprosto poslali domov, ker je bil moj T3 se v normalnem obmocju, jaz pa sem lovila sapo in se komaj vlekla po cesti. Problem je namrec, da mi tudi osebni zdravnik ni mogel pomagati in tudi nisem imela pravice do bolniske. Potem sem sla na samoplacniski pregled in se dodatno v tujino in po enem mesecu in pol popolne izmucenosti le prisla do zdravil. Stanje pa se je nekako uredilo sele po nekaj mesecih.
Globoko sem bila razocarana nad odnosom na Nuklearni kliniki, saj je bilo ocitno, da simptome imam, ceprav je bil T3 se v normalnem obmocju, samo pomagal mi ni nihce (ko sem vprasala, kaj naj naredim z visokim pulzom, izcrpanostjo etc..so mi rekli, da to ne more bit od scitnice in naj si testiram borelijo, klopa nisem imela ze dvajset let…).

Nekako ne morem razumeti, da se navaden prehlad ali viroza obravnava bolj resno, kot tipicni znaki hipotiroze?! Se vedno dobivam zdravila le samoplacnisko….

Katarina

Katarina, veseli me, da si opozorila na problem, ki muči tudi mene. Jaz sem kljub normalnim vrednostim TSH, fT4 in fT3 leta 1998 dobila tiroksin. Na podlagi UZ pregleda in povišanih protiteles. Mojemu bratu pa so pred kratkim izmerili TSH okrog 4 pa ni dobil pravice niti do meritev ščitničnih hormonov niti ščitničnih protiteles, kaj šele pregleda pri tirologu. Kljub temu, da je v ožji družini polno Hashijev in da ima kar nekaj težav. Po vsej verjetnosti tudi mene ne bi poslali k specialistu, če ne bi bil prvi TSH slučajno (?) zvišan (mesec in pol pred pregledom na Poliklinki). Kasneje sem namreč slišala, da meritve v Adria Labu niso bile zanesljive.

Še jaz sem se zakopala v literaturo in tukajle je rezultat. Upam, da bo dobra osnova za temeljit premislek.

Najboljši se mi je zdel članek iz ugledne medicinske revije Lancet:
Dayan, Colin M.; Saravanan, Ponnusamy; Bayly, Graham. 2002. Whose Normal Thyroid Function is Better – Yours or Mine?. Lancet, 8/3/2002, vol.360, Issue 9330, str. 353 (2 strani)

Avtorji so komentirali raziskave delovanja ščitnice. Opazili so, da so normalne vrednosti pri zdravih posameznikih zelo stabilne – v veliko ožjem območju, kot so laboratorijska območja. To pomeni, da so rezultati testa lahko nenormalni za posameznika, čeprav so znotraj predpisanih meja. Normalno območje bi moralo biti določeno na podlagi testiranj zdravih posameznikov in ne širše populacije, v katero so zajeti tudi posamezniki z zelo razširjeno subklinično avtoimuno boleznijo ščitnice. V tem primeru 95% vrednosti TSH leži v območju 0.48 – 3.60, ki ga je predlagala US National Academy of Clinical Biochemistry (NACB).

Članek so zaključili s pregledno tabelo:
TSH > 2.0 mU/L povečano tveganje za hipotirozo v 20-ih letih
TSH > 2.0 mU/L povečana pogostnost ščitničnih protiteles
TSH > 4.0 mU/L povečano tveganje za bolezni srca
TSH 2.0 – 4.0 mU/L vrednosti holesterola se odzivajo na terapijo s tiroksinom
TSH 0.2 – 5.5 mU/L slabše psihološko blagostanje pacientov z nadomestno terapijo v primerjavi s kontrolno skupino
TSH 0.2 – 5.5 mU/L izboljšano psihološko blagostanje pacientov, ki so jim k T4 terapiji dodali še T3
fT4 < 10.4 pmol/L zmanjšan psihomotorni razvoj dojenčka, če nastopi v prvem trimesečju
Mag. Štefka Krivec se v svojem prispevku sklicuje tudi na standarde NACB:
Krivec, Štefka. 2002. Laboratorijska diagnostika ščitničnih obolenj. V Krivec, Štefka; Kramberger, Marta. Zbornik predavanj, Seminar za tehnike laboratorijske medicine Ankaran, Celje, Maribor, Ormož september, oktober 2002. Ljubljana: Slovensko združenje za klinično kemijo
Leta 2002 je NACB izdala Laboratory Support for the Diagnosis and Monitoring of Thyroid Disease, v katerih v sekciji C na strani 34 za TSH test navaja celo ožje normalno območje: 0.4 do 2.5 mU/L, ki naj bi ga upoštevali v prihodnosti.
http://www.nacb.org/lmpg/thyroid_lmpg_pub.stm

Zelo mi je bil všeč tudi članek belgijskih zdravnikov, ki so zapisali približno takole:
Iz klinične prakse nam je znano, da tako visoko cenjeni TSH test tretje generacije, kot tudi fT4 test, slabo korelirata s kliničnim statusom pacienta z obolelo ščitnico.
Baisier, W. V.; Hertoghe, J.; Eeckhaut, W.. 2000. Thyroid Insufficiency. Is TSH Measurement the Only Diagnostic Tool?. Journal of Nutritional & Environmental Medicine, 10, str. 105 (9 strani)

Lep pozdrav,

Alenka

Spoštovani!

Izpostavili ste temo “normalnih vrednosti TSH”. Za vsak laboratorijski parameter se “normalne vrednosti” določajo tako, da se z ustrezno laboratorijsko metodo izmeri vrednost parametra v krvi, pri velikem številu popolnoma “zdravih” ljudi (posameznikov, ki se počutijo popolnoma dobro in so zdravi). S statistično analizo se določi aritmetična sredina in dve standardni deviaciji navzgor in navzdol od te vrednosti, kar nato predstavlja tako imenovane “normalne vrednosti”. Seveda je pri določevanju normalnih vrednosti zelo važno, kakšno metodo uporabljate. Medota mora biti zelo občutljiva, da z njo lahko določite zelo majhne in tudi zelo visoke vrednosti substance v krvi in tudi zelo specifična, da določite točno željeno substanco in ne morda kakšno drugo. Danes za določitev TSH uporabljamo tako imenovane “teste tretje generacije”, ki so zelo občutljivi in tudi zelo specifični. Vsak laboratorij pa ima, glede na metodo, ki jo uporablja, svoje “normale”.
Hashimoto tiroiditis je avtoimunska bolezen ščitnice, za katero je značilna avtoreaktivnost imunskega sistema proti specifičnim lastnim ščitničnim antigenom. Gre za motnjo imunskega sistema, ki ščitnice ne prepozna kot telesu lastno tkivo, ampak kot “tujek”. Aktivira se imunski sistem, kar privede do nabiranja limfocitov v ščitnici in izdelave specifičnih protiteles proti strukturam ščitnice ( antiTPO, antiTg). Bolezen navadno poteka v treh fazah. V začetku se pojavi blago preveliko delovanje ščitnice (hipertiroza), ki je pogosto tako blaga, da bolniki nimajo zaznavnih težav. Sledi faza, ko ščitnica deluje normalno, kasneje pa se zelo pogosto pojavi premajhno delovanje žleze ( hipotiroza). Prehodi iz ene v drugo fazo so navadno postopni in dolgotrajni, izjemoma pa hitri. Zdravljenja v “evtirotični fazi”, ko so ščitnični hormoni normalni, večina ekspertov ne priporoča. Dokler žleza deluje normalno, je dodajanje hormonov nepotrebno. Vsekakor je potrebno spremljanje ravni ščitničnih hormonov, da zaznamo prehod v fazo premajhnega delovanja (hipotiroza). Zdravljenje začnemo že pri ” latentni hipotirozi”, ko je TSH zvišan, vrednosti FT4 in FT3 pa sta še v mejah normale. Večina bolnikov v tej fazi nima težav.
Počutje posameznika je subjektivni občutek, odvisen od zelo različnih dejavnikov. Določeni simptomi se lahko pojavljajo pri zelo različnih boleznih. Kadar določenih simptomov in znakov ne potrdimo z laboratorijskimi in drugimi preiskavami, se tudi za zdravljenje ne odločamo. Vsako zdravilo ima namreč lahko tudi stranske učinke. Popolnoma pravilno in normalno je, da zdravljenja s ščitničnimi hormoni niste “dobili”, ko je bil vaš TSH oziroma FT3 v mejah normalnih vrednosti.

Lep pozdrav!

Spostovani,
najlepsa hvala za odgovor. Osebno so se mi znaki pojavili prakticno cez noc v dokaj hudi obliki. Bila sem na specializaciji v Avstriji, kjer sem morala na urgenco (cutila sem pritisk v grlu na mestu scitnice, povisan pulz, bolecine v prsnem kosu in popolno utrujenost-spala sem prakticno ves dan in vso noc z izjemo momentov, ko sem se zbudila zaradi razbijanja srca, poljuben napor recimo pot do trgovine mi je bil skoraj nemogoc, saj sem imela obcutek, da me bo zadel infarkt). V Avstriji so mi svetovali naj obvezno zacnem jemati nadomestne hormone, saj naj bi to stabiliziralo delovanje zleze in zmanjsalo njena nihanja v delovanju (cutila naj bi manj hiper in hipo nihanj). Brez zdravil sem bila sem mesec in pol po diagnozi. Sla sem tudi v Ljubljano, kjer so mi zdravljenje odsvetovali. Bila sem nekoliko zbegana, ker so bile razlage za v Avstriji in razlage proti v Slo priblizno enako tehtne, moje pocutje pa obupno.
Ker sem bila zaposlena v Avstriji, sem morala zaceti z zdravljenjem, da so mi priznali bolnisko, saj nisem bila sposobna normalnega zivljenja, kaj sele sluzbe. Na bolniski sem bila skoraj dva meseca, sem se pa zamislila, kaj bi se zgodilo, ce bi bila v podobni situaciji v Ljubljani. Kaj lahko po vasem mnenju naredi pacient, ki ima bolecine v prsnem kosu, mu razbija srce ob najmanjsem naporu in skoraj nima moci, da bi sploh prisel do sluzbe? V Avstriji imajo zelo strog nadzor zavarovalnice nad bolniskami in vsakega pacienta neodvisno pregleda tudi specialist zavarovalnice, da ne bi bilo zlorab, dvomim, da bi priznavali bolnisko, ce bi se jim zdelo, da gre za psihosomatsko motnjo.
Naj nekoliko skrajsam zgodbo. Poskusila sem z zdravili, sprva z zelo nizko dozo. Stanje se je umirilo sele po nekaj mesecih , ko sem dozo dvignila na okoli 60mcg in je TSH padel s 4 na 1.2. Zdaj se dokaj normalno pocutim, lahko se ukvarjam tudi s sportom, bolecine v prsnem kosu so izginile, se mi pa se vedno zacnejo pojavljat simptomi ob vecjih naporih-obcutek, kot bi me mogla zajeti sape etc..
Ker sem poklicno raziskovalka, sem se dokaj poglobila v clanke, objavljene na to temo po svetu. Skoraj dvomim, da bi bili testi v ZDA manj nanancni kot v Slo. in ne vem, zakaj bi proporocali, da se obravnava paciente s TSH med 3 in 5 s posebno pozornostjo. Narocila sem si tudi 6 knjig s tega podrocja tudi iz ZDA, komunicirala sem z nekaj strokovnjaki po svetu in tudi z izkusnjami pacietnov-kaksne imajo simptome, kako se je bolezen razvijala etc..Nenazadnje sem si nekoliko ogledala tudi biokemijo endokrinoloskih procesov in principa delovanja avtoimunih bolezni.
Ne vem, ce je prav, da jemljem zdravila, vendar tudi ne vem, kako naj zivim brez njih, saj sem bila v casu, predno se mi je stanje uredilo prisiljena sama dati odpoved (po preteceni bolniski), saj nisem bila vec sposobna delati s taksnim tempom kot prej, bila pa sem zaposlena na ekstremno zahtevnem delovnem mestu.
Spostujem vase mnenje, vendar se nekako ne strinjam, da ce necesa ni mogoce izmeriti, da tega potem ni. Ljudje smo zelo specificna bitja, nekdo cuti simptome, nekdo drug jih ne. Ceprav medicina nima odgovorov na zapletena vprasanja, zakaj se neki simtomi pojavilo, jih zaradi tega se ne more spregledati. Ravno zato Ameriska endokrinoloska zveza opozarja, da se simptomi zacnejo kazati pri nekaterih ljudeh prej in da je veliko ljudi prepozno zdravljenih. Pri statistiki pa je vedno tako, da vseh primerov zal ne more zajeti in nicesar ne more trditi z dovolj veliko natancnostjo, posebej ko gre za zivo bitje.
Lep pozdrav
Katarina