So se vrste že kaj skrašale?
Spoštovani!
Z ženo čakava na postopek z darovano jajčno celico.
Zanima me, kaj se vam zdi: Ali se bodo te vrste kdaj končale?
Ali se bo dalo priti v ponovni postopek?
A ni to samo metanje peska v oči, češ zakonodaja je sprejeta, postopki se opravljajo (ne vem če se …. ali pa mogoče eden na mesec), in izgubljanja živcev tako na eni strani (parov) kot na drugi strani (zdravnikov in sester).
Ne vem kam to pri nas pelje. Meni se zdi, kljub upanju, ki ga gojim, da tu ni rešitve.
Lep pozdrav.
Spoštovani!
Kakor kaže pri nas in povsod drugje, kjer je urejena zakonodaja, darovanih jajčnih celic zaenkrat primanjkuje. Tako da z darovanimi jajčnimi celicami trenutno res opravimo manj kot en postopek na mesec. Glede na dano situacijo je tako težko obljubiti drugi ciklus.
Da je pa darovanje spolnih celic etično zahteven posotopek, se vse bolj zavedajo po vsem razvitem svetu, zato Evropska komisija že pripravlja pregled nad nedovoljeno oz. neurejeno trgovino s spolnimi celicami v EU. Bolj kot se zavedamo zapletenosti darovanja, bolj razumemno ukrepe nekaterih držav (kot je npr. odprava anonimnosti darovalca), da postane darovanje res zavestno dejanje. Kajti pri darovanju je prvi, ki mora biti zaščiten pred zlorabo, darovalec oz. darovalka.
Boljša alternativa darovanju spolnih celic je posvojitev otrok. Tudi v Sloveniji so se tokovi začeli obračati na bolje, tudi po zaslugi društva Živa oz. zavoda z imenom »Svetovalni in izobraževalni zavod S.O.S. otroci in mednarodne posvojitve«, Kolodvorska ulica 08, 1000 Ljubljana.
Zato vam predlagam, da razmislite o posvojitvi otroka ter svojo ustvarjalno energijo usmerite, preko civilne iniciative, v olajšanje postopkov posvojitve otrok v Sloveniji. Če si boste sami pomagali, imate največje možnosti, da dosežete želeni cilj.
Lep pozdrav,
Mislim, da je vaš odgovor zgrešil poanto. Poanta je bila v tem, da se postopki zaradi pomanjkanja darovalcev ne opravljajo, ne pa v tem, kako naj bi EU preprečila zlorabe. Da ne govorimo o posvojitvah, to je za neplodne pare sicer eden od načinov, ne pa cilj. Poleg tega je parov, ki bi posvojili otroka, desetkrat več kot otrok za posvojitev.
Spoštovani!
V svojem odgovoru sem ne samo ozko odgovorila, ampak tudi širše pojasnila, zakaj primanjkuje darovalcev oz. darovalk. Hotela sem poudariti, da nas ne smejo zavesti situacije iz držav, kjer darovalski postopki hitreje potekajo, ker gre mnogokrat za trgovino “z belim blagom”, ki jo marsikdo “gleda”, vendar je noče “videti”.
Po vsej verjetnosti ne bomo mogli vsem parom zagotoviti toliko darovanih spolnih celic, da bi vsi prišli do svojega otroka. Zato je posvojitev prava druga možnost. Ko to možnost parom omenimo, marsikateri par pravi, da bi o tej možnosti zagotovo razmišljali že prej, če bi bili o tem obveščeni. Zato je iz strokovnega stališča pravilno, da vsakemu paru omenimo tudi to možnost. Odloča o tem pa se vsak zase.
Res je, da je v Sloveniji otrok za posvojitev premalo. Vendar obstaja možnost posvojitve otrok iz tujine, kjer jih je (žalostno) dovolj, in tudi na tem področju se stvari premikajo tudi v naši državi. Premikale so bodo še hitreje, če se bodo vsi zainteresirani vključili v civilno iniciativo Zavoda S.O.S. in otroci.
Morda je posvojitev tujega otroka še največji izraz altruistične ljubezni do otrok. Zakaj ne bi tudi mi podarili altruistične ljubezni, ki jo (včasih zelo nestrpno) pričakujemo od drugih – pričakujemo altruizem drugih, da nam darujejo svoje spolne celice – in bi iz altruizma posvojili otroka, ki hrepeni po starših? Še vedno nam največjo srečo prinašajo lastna plemenita in srčna dejanja, ali ne?
Lep pozdrav,