Zakaj?
Ker so postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), kamor spadata znotrajtelesna oploditev (intrauterina inseminacija – IUI) in pa zunajtelesna oploditev (oploditev v epuveti- IVF in ICSI) v zadnjih dveh desetletjih zelo napredovali, star Zakon o uresničevanju pravice o svobodnem odločanju o rojstvu otrok (iz leta 1977) ni zadovoljivo obravnaval novih strokovnih in etičnih problemov OBMP. Zato so se etično občutljivi donorski postopki prenehali izvajati leta 1994, pripravljati pa se je začel nov zakon, ki se je potem dolga leta še sprejemal v parlamentu. Takoj, ko so bili dani zakonski pogoji in oblikovani natančni strokovni okviri za zbiranje darovanih spolnih celic (začetek leta 2002), smo na Ginekološki kliniki v Ljubljani začeli z pridobivanjem darovalcev in darovalk ter opravljanjem postopkom OBMP.
Do prvih rezultatov je bila potrebno počakati nekaj časa, saj seme darovalca oz. zarodke po darovanju jajčnih celic lahko odmrznjene uporabimo šele po šestih mesecih “karantene”, potem ko darovalca oz. darovalko ponovno pregledamo na spolno prenosljive bolezni. Če vemo, da nosečnost traja 9 mesecev, je seveda preteklo še nekaj mesecev, da so rezultati našega dela postali razvidni.
Hvala za odgovor.
Se mi zdi čudno, da so se postopki izvajali toliko časa, potem pa je nekdo kar naenkrat ugotovil, da obstajajo etični problem. Sploh pa kolikor vem številne države sploh nimajo ustreznih zakonov pa to izvajajo nemoteno….
Sicer pa stari zakon ni bil razveljavljen in bi verjetno lahko delali postopke naprej (tu se postavlja vprašanje ali lahko nekdo reče, da zakon ni več dober in da ga ne bo več izvajal). Medtem pa bi se lahko zakon sprejemal, pa četudi leta in leta (mislim, da je bil zakon v parlament vložen decembra 1999, sprejet pa junija 2000). Stvar je v tem, da je v teh 8 letih veliko število parov za vedno izgubilo možnost priti do otroka. Za vedno.
Spoštovani!
V letih pred ustavitvijo darovalskih postopkov se je v izkazalo, da brez temeljitejših strokovnih navodil, ki bi temeljila na sodobnem zakonu, postopkov ni mogoče varno izvajati. Zakon iz leta 1977 obravnava v večjem delu kontracepcijo, umetno prekinitev nosečnosti in sterilizacijo (ta določila veljajo še danes, zakon ni bil ukinjen), od OBMP pa le inseminacijo, zato je za sodobne postopke OBMP bil pomankljiv. Zato je bilo potrebno najprej sprejeti Zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP).
Izkušnje iz drugih držav, kjer se ti postopki izvajajo kljub neurejeni zakonodaji (oz. ravno zaradi neurejene zakonodaje) so namreč pokazale, da se postopki OBMP z darovanimi spolnimi celicami izvajajo pogosto na strokovno in etično zelo sporen način. Tako se ob neurejeni zakonodaji darovalski postopki izvajajo tudi v primerih, ko bi z lastnimi celicami sicer postopki OBMP bili uspešni, a so z darovanimi celicami (npr. boljše seme, jajčeca) cenejši in hitrejši – kar je strokovno nesprejemljivo (če ni zakonodaje, ni zagotovljenega strokovnega nadzora nad postopki!), saj je po medicinsko-etičnih načelih darovalski postopek upravičen le v izjemnih primerih.
Vse večja razširjenost spolno prenosljivih bolezni (SPB), ki se lahko prenašajo z darovanimi spolnimi celicami, tudi zahteva oblikovanje natančnih strokovnih dogovorov za zbiranje, shranjevanje in uporabo spolnih celic, da so darovalski postopki tudi po tej plati varni (kot je upoštevanje inkubacijske dobe npr. 6 mesecev za okužbo z virusom HIV, ponovno testiranje darovalca/ke in šele nato uporaba semena oz. zarodkov). Tako v deželah, kjer ni zakonodaje, centri (žal) delajo brez strokovnega nadzora, preverjanje darovalcev na SPB je lahko pomankljivo. Prenašajo se sveži zarodki, kljub temu, da ne vedo, ali je darovalka/ec okužena z SPB (npr. virus HIV ali virus hepatitisa B, C)… Kar seveda predstavlja veliko tveganje za prejemne pare, ki pa se žal tega tveganja pogosto ne zavedajo oz. o njem niso obveščeni, ker ni zakonodaje in varnostnih pogojev, ki bi se jih morali centri držati in ki zadevajo tudi informiranje prejemnih parov.
V državah z neurejeno zakonodajo tudi ni jasno, kako centri pridejo do spolnih celic, ali je darovanje res prostovoljno, ali je pogojeno z protiuslugo, ali gre celo za trgovanje s spolnimi celicami… Trgovanje s spolnimi celicami in darovanje za plačilo ni namreč nič drugega kot prefinjena oblika trgovine z belim blagom!
Darovalski postopki v deželah brez urejene zakonodaje zato mnogokrat zelo dobro “cvetijo”, saj so pari v teh izjemnih primerih odpravljanja neplodnosti pripravljeni na vse stroške, nelegalen trg pa je obsežen in sega preko meja.
Zaradi vseh teh nevarnosti smo se v Sloveniji odločili, da postopkov OBMP z darovanimi celicami ne bomo opravljali, dokler ne bo zakonodaje. Sam postopek sprejema zakona pa je potem trajal več let. Kljub temu je danes Slovenija ena izmed manj številnih držav z urejeno in sodobno zakonodajo, ki omogoča opravljanje darovalskih postopkov na strokoven in etično nesporen način (altruistično darovanje!).
Menimo, da so bili trud in čas, ki so bili vloženi v pripravo in sprejetje Zakona o OBMP, vredni. Predvsem s stališča zagotavljanja strokovnosti in varnosti darovalskih postopkov – v dobro darovalk/cev in prejemnih parov!
Lep pozdrav,
Spoštovani!
Na Hrvaškem zakonodaja ni popolnoma urejena, urejeno imajo le darovanje semena, ne pa darovanje jajčec.
Lep pozdrav,
Spoštovani!
Po naših informacijah je darovanje semena na Hrvaškem strokovno urejeno.
Lep pozdrav,
Ker sem sel skozi obdobje prekinjenih poizkusov lahko povem svojo izkusnjo.
Tik predno bi moral iti v postopek, so jih prekinili. Nato smo vsi, ki nam je bilo vec do otroka kot do avta ali hise, odpeketali v tujino. Kje je tu etika sem se vprasal takrat in se danes.
Lahko pa nam vsem odgovori g.Medenova, ki je bila tudi takrat na vrhu in ve, zakaj ni bilo mogoce delati tako, kot bi po svoji vesti in eticnih nacelih lahko delali. Po mojem je slo za to, da zavarovalnica ni hotela placati vecjih stroskov postopka.
Slo pa je tudi za to, da so s tem zatrli privatno prakso (predvsem samoplacnisko prakso). Ali je bilo dobro, da so zavrli razvoj privatnega sektorja ne vem. Ko racunam, koliko smo samo slovenci nesli v tujino mislim, da se ni splacalo. (Pri naju je samo direktnih stroskov cez 15.000EUR)
Koliko pa stane nerojeni otrok se pa tudi ne ve. Vsekakor naj bi en delovni clovek pridelal najmanj za 2mio EUR bruto dodane vrednosti za tole druzbo, ki odloca o stevilu poizkusov. (Na zalost pa vem, da je “uvoz” delovne sile cenejsi in krog je sklenjen – spet smo pri denarju)
LP, Jurij
Pridružujem se Juretovemu razmišljanju zgoraj.
Tudi midva sva plačala 15.000 evrov samo za postopke. In vsi so bili neuspešni.
Ne vem kdo bi lahko mirno čakal 10 let. Ker tudi že ko smo šli pri nas v te postopke, ki so bili zadnji leta 1994, nismo šli z 18 leti, ampak blizu 30 let.
Koga bi lahko tožili v tej zadevi?
Kliniko,
ali državo
ali pa nikogar, ker na koncu, tako rečejo, da smo imeli možnost iti v tujino.
Žal mi je, da se to ni delalo pri nas, in večkrat sem slišala, da je to bilo zaradi ljubljanske GK in dr. Medenove.
Najlažje je iti v postopek doma, ker doma se najlažje vse zmeniš, doma si le doma.
Za vse, ki čakamo 10 let, upam, da bomo čimprej na vrsti, saj čas proti 43. letu neusmiljeno teče.
Še vedno pa ostaja nek grenak priokus in tisti ZAKAJ.
Ko sedaj pomislim, skoraj ne morem verjeti, da se je to sploh lahko zgodilo.
In naj se zgovarjajo na etiko gor ali dol. Kdo pa sploh lahko govori, kaj je tu etika? Ali to potem je etično, ko nekoga pustiš 10 let brez vseh možnosti?
Včasih bi znorela ob vsej nemoči, ki sem jo čutila vsa ta leta. A bolj ko se bližam postopku, bolj sem mirna.
Lepo pozdravljeni.
Spoštovani!
Veste, da se je stroka leta 1994 odločila, da tako diferentnih postopkov, kot so postopki OBMP z darovanimi spolnimi celicami ne da več delati po zakonu, ki teh postopkov ni več zadovoljivo obravnaval. Zato je bilo prav, da se je uvedel moratorij na te postopke. To nehvaležno vlogo, je prevzel vrh ginekološke stroke, ki pa se je zavedal stiske parov. Zato je vrh stroke takoj začel pripravljati nov zakon, ki pa je bil zaradi občutljive tematike in proceduralnih postopkov, na katere pa je imela vpliv politika in ne stroka, sprejet leta 2000. Kar je za to vrsto zakonov celo še primeren rok.
Vrh ginekološke stroke je tako poskrbel, da imamo dober zakon, zato ne vidim smisla v obtoževanju po imenih, saj so ljudje, ki jih obtožujete ali bi jih želeli obtožiti, omogočili, da lahko sedaj opravljamo postopke tudi v Sloveniji.
Na srečo smo z moratorijem in zakonom uspeli preprečiti trgovanje s spolnimi celicami, ki je razširjeno v deželah z neurejeno zakonodajo. To je v skladu z medicinsko etiko, katero, na srečo, upoštevamo.
Zaradi neupoštevanja etike oz. zaradi načela “etika gor ali dol”, ki pristaja na trgovanje, mnogi žal postanejo žrtev, saj ignoriranje etičnih načel v inštitucijah, ki so povezane s trgovino s spolnimi celicami, drago plačajo.
Lep pozdrav,
nima nobenega smisla, ker bi to nalogo izvedel vsak kdrokoli b
…..
> bpinter napisal:
> Veste, da se je stroka leta 1994 odločila, da tako diferentnih
> postopkov, kot so postopki OBMP z darovanimi spolnimi celicami
> ne da več delati po zakonu, ki teh postopkov ni več zadovoljivo
> obravnaval. Zato je bilo prav, da se je uvedel moratorij na te
> postopke.
….
Po svoje se strinjam, posebej se, ce predpostavimo, da so lahko tudi zdravniki samo ljudje in bi za denar lahko nekomu skodovali. Vendar imajo svojo zdravnisko zbornico!
Jaz zamerim samo to, da se niso znali zmenit, kako delat v vmesnem obdobju. Saj bi lahko delali tako kot sedaj in bi zakon samo potrdil dejansko stanje. A kot receno, po bitki je lahko biti general.
…
> Na srečo smo z moratorijem in zakonom uspeli preprečiti
> trgovanje s spolnimi celicami, ki je razširjeno v deželah z
> neurejeno zakonodajo.
….
Najbolje se prepreci take anomalije z dobrim sistemom zdravstvenega varstva in brez cakalnih vrst. Zakaj pa bi bil potem kdo se pripravljen placati, ce dobi vse zastonj.
Midva z zeno nisva dala oglasa v Moskovskem casopisu “Iscemo donorko za dobro placilo” (to je tam ze 100EURov). Mogoce pa je to kdo storil. V taki situaciji ga ne morem obsojati.
Upam da se vsi zavedamo, da so vrste v zdravstvu (ali neopravljanje postopkov) potencialni vir korupcije in podobnih nelegalnih dejanj.
LP, Jurij