tanča
tanča lep pozdrav!
kolikor sem jaz spremljala ta forum, se mi zdi, da si najstarejša (pa še vedno zelo mlada) forumovka. zelo me zanima, kako si preživela teh 20 let z ms. prosim te, naredi nek kratek (daljšega bom še bolj vesela) pregled teh 20 let. so se težave hitro vrstile, kako se počutiš danes???
hvala za odgovore in veliko sončka (če vas le ta ne moti preveč) tebi in ostalim forumovcem!
Glej Veronika tule ti bom res zelo nakratko opisala vseh dvajset let,ker je veliko premalo prostora 😉
Zbolela sem pri 18-tih za obliko MS,ki ni ravno med najpogostejšimi saj-preprosto povedano-moja multipla vseskozi počasi napreduje istočasno se pa pojavljajo zagoni poslabšanja (eden do dva letno).Pričelo se je z mravlinčenjem v eni nogi,potem je le ta bila pri vsaki hoji vse prej utrujena…..po petih letih sem začela pri hoji uporabljati eno berglo,nato po nekaj letih dve in zadnjih sedem let voziček. Vse skozi hodim vsaj dvakrat letno na rehabilitacijo v zdravilišče,obdajajo me čudoviti prijatelji in zlata družina. V vseh teh letih sem preizkusila skoraj vsa Alternativna zdravljenja,ki obstajajo.Preizkušala sem vsa zdravila,ki se pojavljajo skozi leta na tržišču.Imam ( za moje pojme) najboljšo in najbolj človeško nevroliginjo,ki obstaja na Nevrološki v LJ. Predvsem pa je nekaj,da na vsakdanje težavice gledam zelo mirno,ker vem da one bodo prej ali slej odšle jaz pa ostajam!!!!!!!!!!!!!!
Za moje pojme prav lepo živim saj me je multipla (čeprav je grda in zahrbtna) naučila živeti drugače-LEPŠE. Zame ne obstaja nobena ovira v življenju-jaz zmorem vse tisto,kar zmorejo zdravi ljudje-le da za to porabim več časa.Nikoli se ne prepustim otožnosti in melanholiji,ker to je največje gojišče za uspešno cvetenje multiple.Ne misli,da nimam slabih dni-o imam jih.Takrat se pogovorim sama s seboj (pred ogledalom),takrat tudi zelo grdo preklinjam………………in kmalu ugotovim kako je svet lep.
Resnično lep ;))))))))))))
Veronika toliko na kratko,če želiš kaj več vedeti mi piši na moj E-naslov: [email protected]
pozdravček VSEM Tanča
Tina,nikakor te ne želim strašit-do neke meje je skoraj vsaka stvar pomagala.Ampak organizem se zelo hitro navadi tako na zdravila kot na razne bioenergetike,akupresuriste,akupunkturo,homeopatijo………. in enostavno po določenem času ni več enakega učinka kot na začetku pa tudi mišice so bolj prizadete. Oprosti,prosim,ni bil moj namen kogar koli strašit. Veš pa pri vsaki stvari je tako,da če ti resnično v nekaj verjameš ima to veliko večji učinek kot sicer. Predvsem pa verjemi vase in se prepričaj,da ti ne boš NIKOLI klonila pod “težo” MS-a.
sončen pozdravček Tanča
Nisi me prestrašila, samo ko gledam naprej, si (zaenkrat še) nikakor ne morem predstavljati lepe slike. Res pa je, kot praviš, da veliko lahko jaz vplivam na sam potek in tudi na to, koliko mi bo MS “olepšala” življenje.
Drugače imam pa jaz trenutno malenkost drugačne težave – namreč vse ljudi, ki so okoli mene, moram JAZ tolažiti in jim govoriti, da zaradi diagnoze MS še ni konec sveta. Včasih mi zmanjka poguma, da se potem sama spopadam. Pol, ko pa še slišim, da medicina odpoveduje…
Itak pa, življenje je prekratko, da bi se sekirali in žrli zaradi MS-a 😉
Tina,če se ne motim si še bolj na začetku obolevanja in vsak začetek je težak to vemo! To,da okolica z večjim “šokom” gleda na MS je nekako normalno.Veš bodi pa pripravljena na to,da boš vedno ti tista,ki boš svojim najbližjim (pa tudi drugim) morala dokazovati,da ni konec sveta ;))))))
Pomembno je,da v to prepričaš sebe,ker tako kot boš ves potek bolezni sprejemala ti, tako jo bodo tudi drugi.
Drugače pa ni panike-veliko premlada si še,da se nebi prav zate (pa tudi za vse nas) že jutri našlo zdravilo.
pozdravček Tanča