Spremljevalec
Pozdravljeni !
Potrebujem izkušnje staršev otrok s PP,ki obiskujejo redno šolo.
Kakšne naloge pri vaših otrocih opravlja spremljevalec ?
Je otroku samo v fizično pomoč v času pouka ali je pripravljen narediti še kaj več ?Vam je spremljevalca določila šola ali ste imeli možnost ,da ste sodelovali pri izbiri ?
Vaše izkušnje mi bodo v veliko pomoč.
Že vnaprej tisočkrat hvala.
Pozdrav iz Maribora
Spremljevalka gibalno oviranem otroku sem že tretjo leto njegovega šolanja (sedaj obiskuje 6. razred devetletke). Ko sem nastopila to službo mi je bilo rečeno, da moje delo obsega le delo otroka v šoli in spremstvo pri vseh šolskih dejavnostih. Ko nastopiš to “delo” pa to ni samo to. Otroku moraš postati ne samo njegov pomočnik, ki mu pomaga pri fizičnih ovirah v šoli ampak tudi prijatelj, zaupnik, oseba za katero ve, da se nanjo lahko zanese. Velikokrat pride do situacij, kjer je potrebno veliko potrpežljivosti pri njem in predvsem tudi pri njegovi okolici. Mislim, da bi spremljevalec moral biti vez med otrokom- starši-šolo. Predvsem pa je najbolj pomembno, da imaš otroka rad, da ga sprejmeš takšnega kot je in, da mu pomagaš pri težavah za katere mislim, da moraš imeti “odprto” srce in delati le v otrokovo dobro. Žal pa za to delo ne rabiš več kot le peto stopnjo izobrazbe, temu primerna je tudi plača (okrog 85.000 SIT neto), delovni čas- 5 ur dnevno ( premalo za polno pokojninsko leto). Za to delo se moraš izobraževati (odvisno od šole, ali ti je pripravljena pomagati), moraš imeti vsaj nekaj znanja psihologije, defektologije, medicine, šolski sistem ti ne sme biti nepoznan, predvsem pa moraš biti človek, ki ga bo Vaš otrok sprejel, navsezadnje bo z njim preživel šolski dan in z njim spoznaval in preživljal vse radosti in tegobe ne le v šoli ampak tudi drugače. Najbrž pretiravam, z mojim učencem, vsaj mislim, sva se ujela že na začetku in se veliko naučila drug od drugega.
Spremljevalka gibalno oviranemu otroku sem že četrto leto njegovega šolanja (sedaj obiskuje 6. razred devetletke ).Ko sem nastopila to službo, so mi povedali, da je moje delo spremstvo otroka v šoli, pomoč pri fizičnih preprekah in spremstvo pri vseh šolskih dejavnostih (športni dnevi, naravoslovni, tehniški,.. dnevi ). Kaj kmalu sem ugotovila, da to ni samo, delo, ki ga opraviš in greš domov. Ta otrok na nek način postane “tvoj”, moraš mu biti prijatelj, zaupnik, oseba, ki mu pomaga tudi pri njegovih težavah z okoljem, sošolci, njegovo socializacijo, njegovo samopodobo in še in še. Za to delovno mesto ne rabiš več kot peto stopnjo izobrazbe, delaš 5 ur dnevno (kar ni dovolj niti za polno pokojninsko leto ), tudi plača ni stimulitativna (okrog 85.000 SIT neto). Ć
Če hočeš delati dobro se moraš izobraževati ( to pa ni mogoče, šola za to največkrat nima denarja, ti pa z takšno plačo tudi ne moreš storiti veliko). Poznati moraš vsaj nekaj psihologije, medicine, defektologije, fizioterapije,…Mislim, da bi spremljevalec moral biti vez med šolo-starši in otrokom. Navsezadnje z njim preživljaš vse radosti in tegobe šole, spremljaš njegov razvoj, njegovo rast, njegove uspehe, srečo in tudi žalost. Otroka moraš sprejeti takšnega kot je, mu stati ob strani, mu pomagati, kajti vsaki dan se naučita, ti in on, nekaj novega, kar ti pa nobena knjiga na tem svetu ne more dati. Mogočaj pretiravam, ampak jaz in moj “učenec “sva se ujela že na začetku. Vam gospa pa želim, da bi Vaš otrok dobil najboljše, kajti tako bo zadovoljen in uspešen obenem pa tudi Vi. Kako je pri izbiri kandidata, pa ne vem. Jaz sem to delo dobila slučajno, dokler ne diplomiram. Je pa to zelo velika izkušnja v mojem življenju, ki je ne bi doživela, če bi gledala le na višino zaslužka.
A.A. napisal:
> Pozdravljeni !
>
> Potrebujem izkušnje staršev otrok s PP,ki obiskujejo redno
> šolo.
> Kakšne naloge pri vaših otrocih opravlja spremljevalec ?
> Je otroku samo v fizično pomoč v času pouka ali je pripravljen
> narediti še kaj več ?Vam je spremljevalca določila šola ali ste
> imeli možnost ,da ste sodelovali pri izbiri ?
> Vaše izkušnje mi bodo v veliko pomoč.
> Že vnaprej tisočkrat hvala.
> Pozdrav iz Maribora
Miš,
hvala za zaupano vašo izkušnjo. Odgovor je na forumu viden šele, ko ga jaz ali Francka odobriva. Ker ste jih poslali več, sem odjavila le prvega in zadnjega (ker sem malo razlikujeta). A je prav?
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pozdravljena!
Moj sin ima spremljevalca že od 1.r OŠ.
Po težkih mukah in težavah nam je ministrstvo odobrilo samo fizičnega spremljevalca. Da smo ga dobili gre glavna zasluga ravnatelju šole, ki ga – jo je tudi sam izbral. Pri izbiri je tudi pazil, da je spremljevalka imela tudi ustrezno izobrazbo ali vsaj malo vedenja o delu v razredu oz. o delu z otroki s PP.
Spremljevaljka je pri pouku aktivno sodelovala tako , da mu je pomagala, ga usmerjala, pisala v zvezek in pisala sta tudi domače naloge. Skratka mislim, da sta se tudi drugače zelo dobro ujela in tudi razumela. Če na kratko povem, zelo sem zadovoljna, da ima spremljevalko skatero se zelo dobro razumeta.
LP, Vesna#
Pozdravljeni,
hvala vsem trem za posredovanje izkušenj.
Naj omenim,da sem pred kratkim naključno spoznala spremljevalko gibalno oviranemu otroku..Bila sem prijetno presenečena,saj je povedala,da so jo starši izbrali sami in ne ravnatelj šole.
Poleg fizičnega spremstva v šoli je njeno delo tudi,da gre po otroka domov in ga odpelje v šolo.Prav tako tudi iz šole.Še najbolj pa me je presenetilo,da je z njim ves čas počitnic,razen ko koristi dopust.In Ministrstvo za šolo ji da plačo tudi med počitnicami.
Sprašujem se,kako je lahko tako različno pojmovan “spremljevalec ” ?
Je res vse odvisno od pripravljenosti šole,kaj lahko nudi gibalno oviranemu otroku ?Ali pa obstajajo kakšni pravilniki,za katere pa ne vemo ?
Mogoče se bo javil še kdo in povedal svojo dobro ali pa grenko izkušnjo.
Pa lep dan vsem !
Živjo!
Tudi moj sin ima spremljevalko že od 1.razreda dalje(sedaj je v 4.razredu).
Hodi, ampak, ker je zelo nepredvidljiv in rabi nadzor, ima spremljevalko.
Moj sin je žal nikoli ni sprejel. Nekako se nista ujela, mislim, pa da je bila to tudi krivda spremljevalke. Drugače ji jaz nimam kaj reči. Sin najbolje ve, saj je z njo skupaj 6 ur dnevno. Mislim, da ima premalo znanja, kako delati s temi otroci, saj so malo drugačni in je potrebno z njimi drugače ravnati.
Pride dan ,ko se z njim nič ne da, vse mu je odveč, drugič pa spet gre. Otroka moraš začutiti in ga imeti rad.
Miš je zelo dobro napisala. Mi žal nismo imeli nobene besede pri izbiri.Letos nam poteče in če bo sin potreboval spremljevalko, bomo poizkušali, da dobimo takšno, ki bo imela določeno znanje in da bo tudi sinu po volji. Tudi to je zelo pomenbno, saj bo on z njo skupaj.
Lep pozdrav.
Karmen
Karmen!
Kako vam je uspelo dobiti za otroka, ki hodi oziroma za to, ker je nepredvidljiv in potrebuje nadzor, spremljevalca. Tudi jaz imam takega otroka (je avtist in hiperaktiven ter zmerno duševno prizadet),pa se je 2 tedna nazaj pokazalo, da bi NUJNO POTREBOVAL SPREMLJEVALCA, saj so nam zaradi njegove nemirnosti na avtobusnem prevozu v šolo, le-tega odpovedali oziroma, nam ni preostalo nič drugega, kot, da se strinjamo, da ga bomo sami vozili. Takoj sem želela vložiti zahtevek za novo usmeritev, da bi mu bil lahko dodeljen spremljevalec, pa mi je bilo rečeno (tega sem se tudi bala oziroma pričakovala), da spremljevalca dobi samo otrok, ki je težje ali težko gibalno oviran. Tako piše tudi v najnovejšem pravilniku iz marca 2006, izjem ni, bile so predvidene, pa jih niso sprejeli.
Hvala in lep pozdrav,
tima
Pozdravljeni starši !
Ravnokar sem prišla iz Zavoda za šolstvo,na katere sem se obrnila
samoinciativno.In dobila sledeče informacije : spremljevalca za otroka izbiram jaz-kot njegov zakonit zastopnik in ne ravnatelj oz.šola.Lahko pa sem v prvi vrsti spremljevalec jaz sama,če je to v dobro otroka.
Šola je dolžna zagotovit brezplačen prevoz od doma do šole.
Upam,da sem komu pomagala -če smatrate,da spremljevalec ni primeren,si lahko izberete drugega.
Pa lep dan vsem !
GA.Tima !
Moj otrok je pred tremi leti klasificiran kot otrok s cerebralno paralizo
3.stopnje-težja gibalna oviranost.Med tem časom je sicer shodil,toda hoja na kratke razdalje je precej nesigurna(hodi komaj leto in pol ),s padci.
Za daljše razdalje uporabljamo tricikel in voziček.Vendar mi danes na Zavodu za šolstvo niso oporekali glede spremljevalca.Vaš sin verjetno nima gibalnih motenj-spremljevalci pripadajo kolikor mi je znano gibalno oviranim otrokom.
Lep pozdrav !
GA. AA
Na koga natančneje,oziroma kam ste se obrnili glede spremljevalca?A nam to ne določi oziroma omogoči otrokov zdravnik iz centra za otroke z motnjami v razvoju?Kako pa je z predšolskimi otroci,oziroma če bi hčer vpisala v normalni vrtec?Bi isto dobila spremljevalca.Deklica je težje gibalno ovirana.Ima tudi diagnozo CP.
Hvala za odgovore in lep pozdrav iz Košakov.
Tima!
Moj otrok hvala bogu in z veliki napori hodi, vendar ima cerebralno paralizo II.stopnje in je gibalno oviran. Ko bo starejši se bo verjetno sam lahko kontroliral pri hoji, ker je prizadet po celi desni strani. Pri tebi pa te ovire verjetno ni.
Upam, da boš uspela kaj urediti in da bo tudi za avtistične otroke bolje poskrblejno.
Mi smo imeli spremljevalko samo v času, ko je bil pouk. Ko so bile počitnice, pa smo se morali znajti sami. Še dobro, da imam starše, ki mi lahko pomagajo. Ampak, če malo poštudiram, je bila spremljevalka odobrena s stani ministrstva za spremstvo otroka in v bistvu, bi lahko poskrbela za otroka tudi v času počitnic, seveda v času, ko nima dopusta.Tudi v šolo ga vozimo sami, domov pa mo ga pripelje spremljevalka(oz. do mesta moje službe). Če bi hodila spremljevalka po sina, mu ne bi bilo potrebno biti že ob 7.uri v varstvu, kar bi bilo dosti boljše.
Prosim, povejte svoje izkušnje. Moramo si pomagati,ker od pristojnih zelo malo zveš.Za svoje pravice se moraš pozanimati sam, ker ti o ten nihče ne pove. No, saj nam ne.
Lep pozdrav.
Karmen
Oglašam se znova, sem spremljevalka gibalno oviranemu otroku, ki sicer hodi ampak njegova hoja je nesigurna, prav tako mu predstavlja težavo gibanje po šoli (iz nadstropja v nadstropje ), nošnja šolske torbe in vse dejavnosti, ki potekajo izven šolskega okolja. Moj delovni dan: Otroka pričakam zjutraj pred šolo ob sedmi uri (v šolo se pripelje z šolskim kombijem ). Pospremim ga v garderobo, kjer se preobuje, nato pa z njim in z njegovimi sošolci preživim uro pred poukom v razredu. Ta čas izkoristim za pregled nalog, zvezkov, se pogovorima o snovi, mnogokrat tudi skupaj naredima, oziroma, popravima domačo nalogo. Vedno to ni potrebno, ker ima dodeljeno tudi individualno pomoč defektologinje v razredu in izven. Tu se najraje umaknem, ker oni so le “strokovnjaki” in vedo kako z določenimi učnimi težavami, čeprav midva včasih rešima problem mnogo bolj preprosto brez stroke, jaz temu pravim, da pozabima na vso strokovno znanje in uporabima zdravo “kmečko logiko”. Pri njegovem pouku ne prisostvujem, razen kadar je potrebna kakšna spretnost, ki je pa on ne zmore zaradi svoje oviranosti. Počakam ga vedno ob koncu ure, mu nesem torbo v naslednjo učilnico. Ker je na predmetni stopnji se seli iz učilnice v učilnico. Zapiske dela sam, koliko ne zmore mu naredim jaz.(prisotna sem pri MAT, kadar imajo geometrijo in razna načrtovanju, v dogovoru z njegovo profesorico). Dopuščam mu, da čim več stvari opravi sam, ker mislim, da se bo tako lažje navadil na samostojnost, na koncu koncev ne bo imel vedno nekoga, ki bo stal za njim in mu pomagal (srednja šola?).Moja izkušnja je bila takšna, da je bolje, če je v razredu sam, ker, če sem z njim pričakuje, da bom tudi “mislila” namesto njega in se sploh ne trudi.Enkrat na teden ima tudi fizioterapijo, grem zraven, ker želim poznati vaje, ki jih lahko izvajama pri urah športne vzgoje. V pouk se vključuje tako kot vsi ostali, mnogokrat pa tudi prilagodimo načrt njemu (športna vzgoja). Po pouku grema na šolski kombi in odpelje se domov.Tako moj delavnik uradno traja od sedme zjutraj do ene popoldne. Velikokrat pa ima pouk dalj, takrat ne vprašam za uro, ampak ostanem z njim do konca. Veliko sodelujem tudi z njegovo mamo. Odgovor je namenjen ga. Ani, ga.Petra, Vam pa opravičilo za mojo številno pošto, žal nagaja računalnik.
Ga.”ena nova” !
Kot vam je že ga.Petra napisala,spremljevalca določi komisija za usmerjanje pred vstopom v šolo.Lahko pa je otrok deležen spremljevalca tudi v rednem vrtcu,če gre za težjo ali težko gibalno oviranost.Postopek je verjetno isti.Pri vašem zdravniku-nevropediatru(razvojna ambulanta ) dobite vlogo za sprožitev postopka.
Moj otrok je obiskoval razvojni vrtec,ker ga takrat (stara zakonodaja)niso želeli sprejeti v redni vrtec.In v tem vrtcu je bil zelo nesrečen-še zdaj reče,da je dosti boljše v šoli kot pa je bilo v vrtcu.
Na Zavod za šolstvo v Mariboru sem se obrnila sama,predhodno sem se najavila telefonično in se dogovorila za termin.Ker ste tudi vi iz Maribora,vam bo mogoče pomagala tel. številka :3208050,referent npa je g.Tomo Šetor-višji svetovalec.Vprašajte ga,kar vas zanima,saj je zelo prijeten in je z njim lahko vzpostaviti dober kontakt.Povdarja,da imajo otroci s PP veliko pravic,ki jih je potrebno uveljavit,vedno v dobro otroka.
Še nekaj :moj sin je zaenkrat zelo uspešen v redni šoli,med boljšimi in si ne znam predstavljati,da bi ga komisija takrat usmerila kam drugam.
Vedno se je pač treba boriti.
Če še imate kakšno vprašanje,vam bom z veseljem svetovala,če bom le znala.
Pozdrav iz Maribora
Karmen!
Hvala za odgovor.
Sem prehitro sklepala, da tvoj otrok ni gibalno oviran, ker si napisala, da hodi in da je nepredvidljiv. Najbrž tudi zato, ker se mi je za hip pokazal žarek upanja, da lahko tudi moj otrok, dobi spremljevalca, ne glede na to, da ni gibalno oviran. Žal je tako, da pravilnik, kot sem že rekla, ne predvideva izjem in dodeljuje spremljevalca samo gibalno oviranim, ne dobi ga niti npr. slep otrok. Upamo, da bi morda dobil spremljevalca na prostovoljni bazi, ampak ti so žal redki.
tima
Tima!
V pravilniku za razvrščanje je opredeljeno, da spremljevalca dobi samo težko gibalno oviran otrok.
Moj sin ni težko gibalno oviran, ima pa težko obliko epilepsije. V takih primerih se je potrebno obrniti direktno na ministrstvo za šolstvo, tem je potrebno podrobno razložiti za kaj gre in zakaj menite, da potrebuje vaš otrok spremljevalca.
Sami smo poleg zdravniških potrdil (potrdilo in mnenje nevrologa in njegovega pediatra ) ter predvsem s predočienjem dejstev, da skrb za otoka ne morete prepustiti učitelju razredniku, da se ukvarja samo z njim in s tem trpi delo v razredu in , da ima hkrati tudi vaš otrok pravico do varnosti v šoli in na poti “v” oz. “iz” šole. Tega ne morete naprtiti njemu samemu,ker pač sam še ni sposoben, niti učitelju,ki ni tam samo zaradi njega, pač pa je tam še vsaj 18 drugih otrok . Nikakor pa si ne moremo zamisliti, da bi nanj pazili sošolci.
Predlagam da se povežete z ravnateljem in mu jasno poveste kakšne skrbi imate in končno ,saj je OŠ obvezna, ne? Nihče vas ne more prisiliti v to , da vi zanemarjate svojo službo. Menim, da je država dolžna poskrbeti za naše otroke takrat, ko so oni v šoli.
Tako sem sama zastopala svoja stališča , sem pa tudi podala možnost, da sem do neke mere tudi sama pripravljena poiskati spremljevalca ali ga finančno podpreti. K sreči nam tega ni bilo potrebno, ker je ravnatelj takoj dojel situacijo.
Veliko trdih živcev in še posebej ogromno uspeha vam želim.
Vesna#