Pozdravljeni,
že sam naslov teme je očiten, s kakšnim problemom smo se soočili. Začelo se je tako, da je želel povedati naenkrat toliko stvari, za katere včasih niti besede še ni poznal.. sedaj se stopnjuje. Včasih jecla tudi v situaciji, ko želi povedati kak enostaven stavek,. Nekatere zloge ponavlja večkrat.
Je sicer zgovoren otrok, radoživ,mogoče v začetku malo plah, v vrtčevski skupini se je dobro počutil, razvija se normalno.
Trenutno je že en mesec doma, ker je zbolel. V tem času naj bi šel iz jaslične skupine v višjo skupino vendar se o tem sedaj samo pogovarjamo.
Pediatrinja nas je sicer potolažila, da je lahko to samo začasna motnja, ker njegov jeziček ne dohaja misli. Vendar smo vseeno v skrbeh.
Kaj nam svetujete?

Maam,

Med 2. in 4. letom se pri nekaterih otrocih lahko pojavi jecljanje. To jecljanje ni še jecljanje v pravem pomenu besede, imenujemo ga tudi razvojno ali fiziološko jecljanje. Nekaj več o tem na

Pomembno, je da otroka ne opozarjate ali popravljate. Običajno fiziološko jecljanje izveni samo. V kolikor bo po določenem času (recimo 1 mesecu) jecljanje še prisotno ali se bo celo stopnjevalo (npr. boste imeli občutek, da otrok lovi sapo ali pa se bodo pojavili tiki), se takoj oglasite pri logopedu.

Lep pozdrav, Petra

Pošlji oblikovano (09-09-05 19:05)

zahvaljujem se vam za odgovor in vam z olajšanjem sporočam, da je jeclanje skoraj že ponehalo.

Maam.

Tudi jaz sem pri svoji drugi hčerki opazila to takoimenovano jecljanje, tam nekje pri 3 letih. Sedaj se bliža 4 letu, in moram reči, da je minilo. Samo od sebe.

Tudi moja hčera je imela toliko za povedati, da je včasih, preden je sploh povedala kaj je želela, to že pozabila. To je izgledalo tako, mami….jaz bi, jaz bi … eeeee…..eeeee. In je že začela z drugim stavkom. To je primer. Ali pa je določeno besedo ponavljala. Jaz sem se v takem primeru vedno ustavila, se ji posvetila, jo poslušala, poskušala sem ji sporočiti, da se ji nikamor ne mudi. Stavki so bili tudi tako dolgi, brez konca, da sem včasih kar čakala, kaj mi bo povedala. Saj veš, danes sem… potem pa ves opis nekega okolja (recimo v vrtcu, ko je ta pa ta rekel to in to, in je tovarišica rekla to in to….) in še vedno nisem vedela, kaj je ona danes. Ampak kot pravim, vzela sem si čas.

In, kot pravim, minilo je.

Ne skrbite, moj otrok je pri dveh letih in pol jecljal sigurno en mesec, komaj je revček kaj povedal. Potem je nehal čez noč. Najprej smo bili panični, potem smo ga pa kar pustili. Prijateljica sociologinja je rekla, da je to eden izmed znakov ljubosumja, kajti pri dveh letih je dobil bratca. Povsem enako je bilo pri prijateljici, samo pol leta kasneje, jecljal pa je samo v določenem delu dneva. (popoldne)

Potrpite, saj bo minilo.