Hipertonik
Kaja,
za pravilno gibanje morajo biti mišice ustrezno napete, nekatere manj druge več. Npr. če želimo upogniti roko v komolcu, se določene mišice napnejo, druge pa sprostijo – sicer giba ne moremo izvesti. Mišice pa sodelujejo tudi pri dejavnostih, ki niso povezave z gibanjem npr. stoja, sedenje itd.
V primeru hipertonusa so mišice preveč napete (po domače: napnejo se tudi mišice, ki bi morale biti »sproščene«), pri hipotonusu pa so vse mišice premalo napete (tudi tiste, ki bi morale biti bolj napete). Prav zaradi nepravilne napetosti mišic je gibanje ovirano, neusklajeno, počasno ali pa določenih gibov sploh ni mogoče izvesti. Hipotonik ali hipertonik ima lahko tudi težave pri stoji, sedenju ali že pri drži glave.
Hipotonija ali hipertonija se lahko opazi že pri dojenčku, ki je preveč mlahav ali preveč napet. Običajno pa se hipotnija ali hipertonija opazita ob zaostanku v motoričnem razvoju (npr. dojenček ne zmore dvigniti glave, lahko sedi le z oporo itd). Prav tako se začno pojavljati gibalni vzorci, ki so neustrezni (ali patološki), npr. zgibki rok – otrok “na čuden način drži” roko (roki) ali nogo.
Hipotonija ali hipertonija lahko vplivata na razvoj motorike (npr. sedenja, hoja, tek, risanja itd), govora, in hranjenja.
Kako pa bo njun vpliv na nadaljni razvoj otroka, je odvisno od stopnje, oblike in zgodnje obravnave (nevrofizioterapije). Pogosto z zgodnjo obravnavo odpravimo ali vsaj omilimo tovrstne težave.
Lep pozdrav, Petra
Klavdija,
mogoče bi bilo dobro, da vaše vprašanje postavite tudi na katerem od forumov, ki jih moderirajo zdravniki.
Tonus se namreč nanaša na stanje napetosti mišic, ne samo v budnem stanju pač pa tudi v spanju.
“Normalen mišični tonus” predstavlja tisto stanje mišic, ki jim omogoča, da takoj stopijo v akcijo (če je to potrebno seveda, glede na nek dražljaj). Tako nam omogoči, da hitro odskočimo, odmaknemo roko, da nesemo žlico v usta, da se ustavimo, obstojimo na istem mestu …
Hiper- in hipo- pomenita nekaj nasprotnega.
Hipertonus pomeni po domače “preveč napetosti” – rekla bi pretirano občutljivost – hitre reakcije na že manjši dražljaj, več gibanja, manjša zmožnost vzdrževanja pozornosti na neki vsebini (stvari nas hitro zmotijo) in podobno.
Hipotonus pa premalo napetosti, odzivnosti, po domače mlahavost. Reagiranje je bolj upočasnjeno, prav tako gibanje, kot da bi se morale mišice najprej nekako ogreti (dvig tonusa na normalen nivo za delovanje), da lahko opravijo želeno gibanje.
Mišični tonus je torej nekaj, kar je povezano z našim fizičnim telesom, njegovimi fiziološkimi in nevrološkimi značilnostmi. In o tem lahko največ pove medicina.
Kako ta stanja vplivajo na razvoj otroka je težko reči na splošno. Lahko pa si predstavljamo enega in drugega otroka. Prvi, ki je hiter, lahko deluje tudi manj premišljeno, večkrat zaide v nevarnosti, večkrat naleti na neodobravanje, kritiko, nezadovoljstvo okolja in podobno.
Drugi pa odreagira šele na več spodbud, je manj odziven na okolje, pridobiva manj izkušenj, potreba so večkratna ponavljanja dejavnosti, lahko doživlja tudi kritiko na račun tega, da je vedno zadnji, počasen …
Torej v obeh primerih je razvoj zelo pomembno, kako otroka sprejema okolje, koliko je usklajeno z njegovimi potrebami, koliko razume njegove posebnosti na katere še posebej otrok nima kaj dosti vpliva. Seveda lahko kot odrasli veliko bolj nadzorujemo svoje delovanje (je treba počakati ali se aktivirati), toda to, v koliki meri bomo uspeli pridobiti nadzor nad svojim kasnejšim delovanje je pa močno odvisno od razmerja med neodobravanjem in sprejemanjem, ki ga oba otroka doživljata v času pridobivanja zgodnjih izkušenj: torej od načina, kako smo bili sprejeti, kako smo se učili nadzorovati svoje reagiranje, kakšna so bila sporočila okolja o nas samih (samopodoba, sprejemanje sebe takšnega kot sem), koliko je bilo v okolju razumevanja, spodbujanja, koliko kritik, žaljenja, pritiskov in nezadovoljstva.
In nenazadnje tudi od tega, koliko je otrok sprejemljiv ali odporen na reakcije okolja in koliko usmerjen v svoje lastne cilje, hotenja (lastna aktivnost).
Lep pozdrav
Francka
Spoštovana Petra in Francka !
Najlepša hvala za odgovore. Čeprav opis mojega sina bolj ustreza hipertoniku ima diagnozo hipotonik. Zdravnica pravi , da je tonus mišic bolj za hipotonika. Imela sva tudi podaljšano porodniško. Sedaj sva bila na sitematskem pregledu 3 letnika pri psihologu. Drugače je vredu, teste je naredil za 39 mesecev, star je 37 mesecev. Ima govorno napako ( s reče z jezikom med zobmi) in greva k logopedu, ima tudi motnjo kocentracije. Je grozno živ . Kar se tiče gibanja se mi zdi, da sva to odpravila z neurofizioterapijo. Skrbi me pa ta motnja koncentracije. Ali za to obstajajo kakšne vaje? Kako se to lahko omili ali odpravi? Kaj lahko pričakujem v prihodnje pri njegovem razvoju ?
LP,
Klavdija
Spoštovani! Sem babica prvi vnukinji in sem pred kratkim zvedela, da ima morda moja vnukinja hipotomijo. Res je, da opažamo, kot sem brala na forumih, kjer pišejo mamice o svojih otrocih in njihovih primerih. Tudi naša punčka stiska pesti, zateguje glavico nazaj in veliko spi. Sicer se normalno razvija, stara je štiri mesece, rojena je bila 2 dni čez rok, vse je potekalo normalno. Sedaj nas veliko sprašujejo o ostalih članih v sorodstvu. Nihče nima podobnih težav. oz jih je imel.
Najbolj me je razjezilo, ko mi je pediater v kraju kjer živimo, dejal, da lahko pride tudi do smrti zaradi teh težav. Ko berem vaše prispevke, mi je vlilo vse skupaj veliko moči, saj vidim, da se res z FTH lahko pomaga, nikakor pa ne, da se zaradi teh težav lahko umre. Naša deklica zelo lepo je in je ješča, na kilaži pridobiva dobro, je pa res, da z očesci “škili”, kar pa se je v zadnjem mesecu kar popravilo.
Sicer pa je bolj dovzetna na virozna obolenja, nos ima že od rojstva bolj zamašen, v grlu pa se ji nabira več sline kot normalno, po vsakem obroku zelo težko podre “kupček” in občasno “poliva”.
Želim, da bi kdo od staršev napisal svoje izkušnje in bi me to nekako pomirilo.
Sedaj čakamo na nevrološki pregled v LJ in težko čakam končne rezultate in diagnozo, za katero popreje nisem še nikoli slišala in sem v zadnjem mesecu ogromno prebrala na spletu o tej motnji.
zaskrbljena babi
Jaz vam lahko napišem lastno izkušnjo, je pa seveda pri vsakem otroku drugače – ampak vam bo morda lažje počakat na vse preglede. 🙂
Moj drugi sin je bil že na pregledu pri enem mesecu s strani pediatrinje poslan v razvojno ambulanto in od tam na nevrofizioterapijo zaradi motenj mišičnega tonusa (hipotonija trebušnih mišic, hipertonija okončin).
Fizioterapevtka mi je vsake 14 dni pokazala pravilno ravnanje z otrokom in pa tudi specifične vaje za tisto, kar se je ob vsakem obisku pokazalo za najbolj problematično (tukaj igra veliko vlogo starost otroka).
No, zdaj sva z rednim delom doma prišla do tega, da je na prvi rojstni dan popolnoma povprečen enoletnik – se poseda, kobaca, od dneva, ko je dopolnil 10 mesecev, vstaja ob opori, ravno včeraj (1 leto je dopolnil 10.5.) se je naučil stat brez opore, tako da zdaj samo še čakam, kdaj se bo spustil in samostojno zakorakal. 🙂 Tudi vse ostalo, kar naj bi znal, zna (ploska, pomaha pa-pa, pospravlja kocke v kozarčke,…).
Vmes sva bila napotena tudi k nevrologu, ker je obseg glavice večji od povprečja. Nevrolog običajno otroka pregleda in napoti na ultrazvok. Tam se pokaže, če je z možgani kaj narobe – pri nas je na srečo zgledalo vse normalno (upam, da bo pri vas tudi). 🙂
Torej – počakajte na UZ, potem pa naj tisti,ki bo z njo hodil na fizioterapijo (verjetno njena mama) čim bolj opazuje in posluša in potem čim več dela z otrokom doma (recimo pol ure dnevno), to dela čudeže. 🙂
LP, Petra
Kristus, kakega zdravnika bi bilo treba kdaj za kak organ kam obesiti!!! Od hipotonije da se umre?!?! Ja, mogoče od hipertenzije – ali česa podobnega, vsekakor ne niti od hiper in niti od hipotoNije, ki obe pomenita motnjo v mišični napetosti, nikdar in nikoli pa sami od sebe, brez drugih, zelo resnih nevroloških obolenj, ne povzročata smrti!!!!
Tonus pomeni napetost. Nekateri dojenčki se rodijo malo “razštelani” in jih zateguje malo sem in malo tja. Nekoč so bili otroci veliko na tleh, potem so prišle mode lupinc in ležalnikov, pa kengurujčkov in hojic in kar je še druge nadvse škodljive ropotije in iz cele generacije otrok naredile malodane pohabljence. Nekoč se niso kaj dosti sekirali, če je eden pač “kruncal”, drugi bil “puklast”, škilast – tak je pač bil! Danes vemo, da lahko to z malenkost dela preprečimo, če le z otrokom pravilno ravnamo in upoštevamo njegov naravni razvoj. Tako danes otroke spet veliko več polagamo na tla, seveda primerno topla in ne ravno cementno trda. Poznamo “hendling”, o katerem lahko na netu ogromno preberete, poznamo nevrofizioterapijo, ki dela čudeže še pri veliko resnejših diganozah, ko je hipotonija in asimetrija.
Skratka – paniko na stran!!!! Dojenčici ne grozi nič hudega, lahko pa, da se boste morali vsi skuaj naučiti bolj “čudnih” načinov pestovanja in nege, če pa boste poslušali navodila v razvojni, boste prihranili kar nekaj denarja za razne bedaste in totalno nepotrebne, predvsem pa škodljive pripomočke, kot s hojice, skokci, ležalniki in tudi uporabo lupine boste omejili na minimum. Dojenčica bo veliko na tleh, da bo lahko prosto brcala, krilila, se kotalila, preobračala – to pa je zanjo daleč najboljša in najbolj zdrava terapija.
Imam 2 hipo in hipertonika, huda asimetrika, danes sta zdrava 5 in 10-letnik. Samo brez panike!
Takole zdaj hodi naš zgoraj opisani 13 mesečnik. 😉 Shodil je ta petek,torej 5 dni nazaj. 🙂
https://www.facebook.com/photo.php?v=10201521892190442&set=vb.1270879525&type=2&theater
Pozdravljeni!
Imam mamo v domu za starejše; stare je 92 let. Po njenem zadnjem pregledu sem prebral zdravniški izvid, iz katerega sem zvedel, da je mama “dolgoletni hipertonik”. Kaj naj bi to pomenilo? Na spletu sem izvedel, da ta bolezen prizadene predvsem dojenčke. Ali mi lahko kdo pove kaj več o tem?
Hvala!
Bojan Kerševan
031 885 611
Edino, kar si lahko predstavljam je, da si naletel na enega glupega dohtarja, ki ne loči hipertonije od hipertenzije – razen če je mama po kaki poškodbi glave (kap, nesreča?) in ima dejansko težave s hipertonusom mišičja.
Skratka – hipertnezija je povišan krvni tlak in verjela bi, da se mama pač že lep čas – kot večina povprečnih Slovencev – zdravi zaradi njega, je torej hiperTENZIKm ne pa hipertonik. Zdravniška latovščina očitno njim samim povzroča kar precej problemov 😉
Hipertonija pa je (bolezensko!) povišan tonus (napetost) mišic, kar onemogoča normalno gibanje in jo sili v kak prisilen položaj. Hipertonija se običajno pojavi samo v določenem delu telesa (rame, trebuh, hrbet, udi), zelo zelo redko pa kar generalno. Običajno je vzrok zanj poškodba ali neko obolonje, največkat nevrološka (kap, cerebralna paraliza, MS …)