Lepo pozdravljeni

že kar nekaj mesecev imamo problem s kakanjem nase triletnice. Ko smo jo navajali na opravljanje potrebe na WC, smo kar nekaj casa za kakanje obvezno morali nadeti plenicko. Potem nam je uspelo. Za kak mesec. Potem pa so se zaceli problemi.
Namrec s kakanjem čaka tako dolgo, da že kar joka od bolečin. Vmes hodimo po desetkrat sedet na školjko, tam joka in ko jo neha črvičit, hoče dol. To traja tako dolgo, da se že kar trese zraven, joka, pritisnit pa noče, dokler ni že res zadnja sila. Problem je tudi v vrtcu, ko gredo na sprehod, on pa se zvija in joče, noče pa kakat. Smo poskusili na kahlico, pa ista zgodba.
Razmišljamo, če bi kdaj bila zaprta, pa bi šla težko in da ta zavora izvira iz tega razloga. Pa se ne spomnimo ne tega, niti kake druge negativne izkušnje.
Je pravi ubošček, pa ji ne znamo pomagat, ker v tistem trenutku tako joče, da niti ne sliši prigovarjanja, da naj pritisne, da potem ne bo več bolelo,…
Prosim za nasvet in se že vnaprej zahvaljujem za vaše mnenje

Bojana

Bojana,

vaša hči ima bolečine (“da potem ne bo več bolelo”).
Čimprej se odpravite k zdravniku z njo. To je namreč zelo neprijetna situacija in otroku v tej starosti prepričevanje ali spodbujanje, da bo bolečine konec takoj, ko se pokaka, ne bo nič pomagalo.
Bolečina je tukaj in sedaj – ne more si jo s pritiskanjem še povečevati. Ali ste bili sami kdaj zaprti? Imate izkušnjo, kako hudo je, ko boli cel trebuh, celo celo telo, blato pa se ne izloči in danka peče? Zagotovo gre na jok v taki situaciji tudi odraslemu.

Predpostavljam, da gre za organski izvor težav, ki jih lahko ustrezno prepreči le zdravnik.

Pa nam kaj sporočite, kako se bodo težave urejale.

Lep pozdrav
Francka

Lepo pozdravljeni,
morda sem bila pri pisanju nerazumljiva, ampak hči ni zaprta, bolečine ima od črvičenja, ker blato zadržuje v sebi. Enostavno noče kakat. Ko jo spodbujamo, sedimo zraven nje na wcju, pojemo pesmice,…potem se sprosti in kaka. Ampak vedno nam to ne uspe, ker…ali pravi da ne zna kakat, ali sledi…bom jutri itd. So pa tudi obdobja, ko gre brez problema. Kaka vsake tri dni, tako da mislim da ni vzrok v zaprtju, ampak v psihi. In v pogajanjih. Ker včasih ko pove sredi zanimive igre, da jo kakat, gremo na wc, in ko začne, ne znam, ne bom,…omenimo da naj hitro opravi in se gremo potem naprej igrat….ni problema. Opravimo kar hitro. Ampak kot pravim…vedno nam ne uspe s prepričevanji.

Bojana,

Še vedno mislim, da bi bil obisk zdravnika potreben. Verjetno vas bo bodo povprašali po različnih podrobnejših podatkih glede kakanja.
Niste napisali ali je blato vedno enako in kakšno je. Predpostavljam, da ni enako, kadar gre deklica brez problemov na stranišče in kadar se stvar »zakomplicira«. Verjetno je po treh dneh blato že bolj trdo in njen »strah« večji. Prav ta strah lahko povzroči drugačno odzivanje mišic (večja napetost, zategnjenost – bolj neprijeten, lahko boleč občutek) kot kadar začuti, da bo šlo bolj mehko (obdobja brez težav).
Ne vem, težko bi vam rekla kje je težava.
Zdravnik, če ne bo ugotovil nekih organskih težav vas bo tako ali tako napotil na posvet npr. k psihologu.
Če pa boste šli najprej k psihologu (»težava je v psihi«) vas bo verjetno napotil nazaj k zdravniku, prav zato, da se izključi organski vidik težave predenj bo začel z svetovanjem.

Lep pozdrav
Francka

Nam je pediatrinja v podobnem primeru svetovala jemanje sirupa Prorektal, ki se dobi brez recepta v lekarnah. Ni tak kot svečke, da bi se črevesje nanj navadilo, vendar blato malce zmehča in morda otrok zaradi njega blata ne more tako dolgo zadrževati. Začnite z manjšimi žličkami, morda le enkrat, maksimalno dvakrat na dan, nikar ne pretiravajte, morda uspe tudi vam. Seveda dobro preberite navodila, je pa menda res “nenevaren”, zelo podoben naravnim sredstvom za mehčanje – suhe slive ipd. Če bo deklica ugotovila, da lahko kaka brez bolečin, ji bo mogoče lažje. Nisem strokovnjak, vendar dejstvo je, da zadržuje blato toliko, da kaka vsake tri dni. In po treh dneh gre že precej težje ven, to je enkrat ena.

Pozdravljena JanaP
Tudi mi smo imeli popolnoma enake težave s hčerko približno enake starosti. Tudi ona ni želela kakati in je blato zadrževala v sebi. Po štirih dneh zadrževanja se je potem končalo tako, da smo ji nadeli pleničko in končno (ob joku), ko res ni zmogla več, se je pokakala. Nikakor nisem mogla razumeti, v čem je bila težava. Nisem vztrajala pri kahljici, prav tako je nisem poskušala prepričevati, da kakamo v školjko. Poskusila sem vzpostaviti neko rutino in sicer vsak večer sem ji nadela plenico (nisem je vprašala, ali mora kakati) in nato sva se skupaj igrali tako, da je bila prisiljena čepet. Konkretno, sestavljale sva sestavljanke. Hčerka se je tako umirila in v takem položaju se tudi pokakala brez težav.
To je trajalo skoraj do četrtega leta, ko je sama obljubila, da bo pa začela kakati v školjko. Takrat se je zadeva malo zakomplicirala, ker enostavno ni znala kakati sede. Trudila se je, vendar enostavno ni znala pritiskati. Tudi njej se je zgodilo, da jo je trebušček tako močno bolel, da so me celo iz vrtca poklicali. Od tistega dne, ko je res tako trpela, so se zadeve spremenile. Začela je kakati (najprej v kahljico), sedaj pa tudi v školjko in to dokaj redno vsak dan, oziroma vsak drugi dan.
Upam, da boste tudi vi vašo težavo rešili, predvsem pa poskusite otroka navaditi redno kakati, pa čeprav v pleničko.
Lep pozdrav