Pozdravljeni!

Sem obupana! Prejšnji teden smo bili na pregledu pri pedijatru specialistu za razvoj otrok in po tem pregledu mi nič več ni jasno. Do zdaj sem mislila da je moj otrok normalen, ki telesno ni tako spreten kot drugi otroci. Po včerajšnjem pregledu nisem več prepričana da je moj otrok psihološko, socialno in fizično normalen.
Imam sina starega 2,5 leti, težkega 13,5 kg in visokega 95 cm, obseg glave 49 cm (vse v normalnih mejah). Nosečnost je bila brez težav. Porod je bil v 39.tednu nosečnosti, s posledico moje zlomljene trtične kosti, otrok je bil v redu, je dobil dobro oceno na porodu (9). Težek 3,52 kg, dolg 52 cm, obseg glave 36 cm. V porodnišnici smo ostali 1 teden zaradi zlatenice (12 ur je bil pod lučko) in potem je vse bilo v redu. Sin je lepo napredoval, hitro je začel držati glavico, smehljati se in uporabljati rokice. Njegova zdravnica niti enkrat do zdaj ni opazila kakšne koli razvojne motnje. Pri enem letu je bil težek 10 kg in dolg 86 cm.
Začel je popolnoma samostojno sedeti malo pred devetim mesecem, potem se vzdigoval na noge ko je bil star 10 mesecev in se plazil od 11 meseca dokler ni shodil. Začel je hodit pri 14 mesecih. Potem smo začeli hodit v vrtec in je zbolel z hudo adeno virozo. Bili smo na infekcijski kliniki 2 tedna, otrok je shujšal in toliko oslabel da niti stati ni mogel. Spet je shodil ko je bil star 16 mesecev. Vzgojiteljica v vrtcu je že lani opazila da nenavadno hodi. To smo omenili njegovi zdravnici, je pogledala in rekla da ima X noge in ravne podplate in da je to zaradi tega. Ves čas smo opažali da gibalno ni tako spreten kot drugi otroci. Hodi brez težav, samo na čuden način, tek pa je hitra hoja, nima giba s katerim zvije koleno. Zna hodit nazaj, v in z hriba, po stopnicah hodi tako da se obvezno drži, ne more, ali ne sme samostojno (tudi nima veliko priložnosti ker živimo v pritličju). Pred kratkim se je naučil poskočit v mestu na dve nogi. Tobogane ima rad in na vsak tobogan in igralo se povzpne (tudi tako visoko, kamor ne smejo njegovi vrstniki), samo zelo počasi. Zelo je previden in statičen otrok.
Rad se igra z kockami, vstavlja oblike, z avtomobili in lahko se eno uro ukvarja z igračo ki ga zanima. Nalaganje kockic, oblik, uporaba mejhnih orodij mu izredno dobro gre. Fino motoriko ima zelo dobro razvito, to je potrdila tudi njegova pedijatrinja.
Začel je govorit kakšno besedo pri 1,5 letu. Pred dvema mesecema je pa začel ful govoriti in zdaj imamo slovar na 3 strani. Še pred enim letom je razumel kaj mu povemo, danes pa vse razume kaj mu povemo, predmete, živali, oblike, pojave v svoji okolici pozna dobro, celo razlikuje številke od 0-9. Razlikuje števila do 3 (da je na sliki ena muca, 2 ali 3), Pozna in imenuje nekatere barve. Pove tudi kakšen preprost stavek. Spomin ima dober, tudi orientacijo v prostoru. Knjigice ima zelo rad in rad bere sam ali z nami skupaj, tako da tudi določene pravljice sam pove (seveda zelo skrajšano). Naj povem še to da je dvojezičen otrok, ker z mano govori srpsko. Tudi riše, zna jesti sam (samo v vrtcu, doma pa noče). Roke ne umiva sam, ampak packa po vodi ko mu umivamo roke, ne zna se obleči in sleči sam. Sam umiva zobe.
Sigurno nisem naštela vse kaj obvlada, samo meni (možu, babicam, dedkom, vzgojiteljicam, prijateljem, njegovi pedijatrinji) se do zdaj ni zdelo da preveč zaostaja v znanju in obnašanju od drugih otrok, celo na kakšnih področij je bolj napreden. Edino kar je pri njemu vedno bilo, da se groba motorika bolj počasi razvijala (pozno je začel sedeti, pozno je shodil, noče vozit tricikla, se vidi da telesno ni spreten kot kakšen drug otrok, ampak obstajajo takšni ki so še manj spretni). Naj povem, še to da tašča pravi da je mož (in njegov brat) bil zelo neroden otrok, pozno sta shodila in začela govorit. Danes so pa čist normalni in zdravi, tudi v osnovni šoli so se ukvarjali normalno s športom in v športnih in ostalih aktivnostih bili normalni. V družini nimamo nobenega hipotonika.
Zaradi tega sem prosila njegovo zdravnico da naredimo motorični test in ker je uzaključila da nima dobro razvito grobo motoriko, dobili smo napotnico za specialista za razvoj otrok. Tam smo bili eno uro in smo šli ven popolnoma zmedeni. Nič nam ni povedala določeno kaj je narobe z njim. Rekla nam je da je hipotonik, ampak da to ni na perifernih mišicah, da je to iz centralnega živčnega sistema. Rekla je da tudi mogoče ni psihično (psihološko) normalen, da se socialno ne obnaša normalno (ker je imel izbruh jeze ko smo mu vzeli igračo s katero se je igral, ko smo šli ven). Res je da sin ni preveč z zdravnico sodeloval, samo niti ona ni imela dober pristop do otroka, v oči ga niti enkrat ni pogledala in poskusila preden ga je začela pregledovat vzpostaviti stik z njim.
Zdravnica specialist za razvoj nam je dala napotnico za psihologa in Center za rehabilitacijo invalidov. Rekla je, da smo zamudili za fizioterapio in dala nam kontakt telefon za skupinsko telovadbo otrok.
Pri psihologinji smo naročeni začetkom januarja, iz Centra za rehabilitacijo nam šele bodo določili datum pregleda.
Jaz sem zdaj popolno zmedena. Imam tisoč vprašanj.
A je sin normalen? A se obnaša normalno psihično in socialno?
Fizično očitno ni. Koliko je huda ta fizična okvara (hipotonija)? A se da s telovadbo pozdravit, ali izboljšat do te mere da ne bo preveč vplivala na njegovo življenje, počutje, samozavest? A so še kakšne druge oblike zdravljenja? A smo že prepozni? Da ni mogoče še kaj huje (cerebralna paraliza)?
Kaj smo kot starši delali narobe da se je to zgodilo? Kako mu lahko pomagamo?
Ali mogoče bilo dobro iti k kakšnemu drugemu zdravniku za še eno mnenje in še kakšen nasvet za zdravljenje (čeprav sta moja mama in sestra zdravnici, zdravnikom ne zaupam preveč)? Mogoče samo zdravnica pretirava, ker se meni pri sinu ne zdi nič narobe psihološko, socialno in vedensko?
Prosim za kakršenkoli nasvet, izkušnje in tolažbo.

Lep pozdrav
Jasmina

G.Jasmina,ne obupujte pre zgodaj,ker velikokrat ni vse tako črno,kot izgleda.Glede testiranja pa je odvisno,kako se otrok počuti,ker se ve, da zdrav ali bolan otrok ne bo vedno sodeloval.Zamislite se sami pri sebi,kako se je počutil, ko ga je testirala popolnoma neznana oseba.Sploh pa če je bil psiholog,kot je bil pri moji hčerki in ji je napisal,da je nekomunikativna,čeprav je z vsakem čebljala,če je imel pravi pristop do nje.Zato počakajtE,da izveste več mnenj.LP

Jasmina!

Razumem vašo obupanost, ki po mojem mnenju izvira iz pomankanja informacij. Bili ste na pregledu pri specialistu, ki pa si očitno ni vzel časa, da bi vam natančno razložil svoja opažanja, predvsem pa razumljivo. Sploh pa se po prvi informaciji pojavljajo še dodatna vprašanja.

Rada bi komentirala odnos zdravnice do otroka. Prav takega smo doživeli mi pri pregledu EEG. Z otrokom se je delalo in pogovarjalo, kot da je robot, nobenega ustreznega pristopa mlade zdravnice. Otrok je moral med pregledom mirno ležati, brez da bi mu kdorkoli kaj razložil, jaz pa tudi nisem vedela kako preiskava poteka. V izvidu je seveda pisalo, da je bil otrok nemiren in ni bil pripravljen sodelovati.

Glede na vaš opis bi vam jaz svetovala, da si ne jemljete k srcu mnenja te zdravnice o psihičnem razvoju otroka ampak raje povprašajte za mnenje vzgojiteljice v vrtcu, ki otroka poznajo ter ga spremljajo v različnih situacijah.

Glede hipotonije nimam izkušenj (imam otroka s hiperkinetično motnjo v razvoju) vendar sem prepričana, da boste z delom (telovadbo) odpravili določene motnje!

Poiskusite zbrati več informacij!
Le pogum in optimistično naprej!

Sasi

Jasmina,

vaš fantek je star šele 2,5 let. Vse dosedanje razvojne naloge je “opravil” v okviru meja za naše otroke. Poglejte v knjigo Razvojna psihologija, Marjanovič-Umek, Župančič, Filozofska fakulteta, Lj.
Torej:
– sedi brez opore 6 mesecev – 8 m
– stoji ob opori 7 m -10 m
– dobro hodi 12 m – 15 m
– poskakuje po eni nogi – ima še veliko časa 42m – 55m ….
Za tricikel pa ima še zelo, zelo veliko časa in če ga boste (zaradi velike skrbi) prezgodaj spodbujali ga ne bo osvojil niti takrat, ko bo za to čas.
Iz vaših podatkov je razbrati, da je mejnike dosegal bolj na zgornjih mejah (10 – 14 m). In ko opisujte tek je podobno. Prvi poskusi teka so zelo podobni hitri hoji (torej normalno pri vašem otroku), noge so še toge (trdo koleno), na tleh pa cela stopala. Otrok mora imeti še zelo veliko “tekanja”, da ga bo osvojil kot želimo. Med tem pa bo tudi še kdaj pa kdaj padel – saj še ima zagotovo težave tudi v ravnotežju. Ta koordinacija se šele vzpostavlja.
Ali je vaš otrok zelo varovan? Torej ali ga pazite na vsakem koraku, mu prigovarjate naj bo pazljiv, mu ne dovolite, da bi poskušal, kar je zanj že “dovoljeno”, ga vedno nekdo drži, podpira, mu ne dovoli, da bi sam …. Tudi na ta način starši “delajo” svoje otroke zelo negotove. Ker si ne upajo potem mnoge stvari opuščajo. Da ne bo pomote: otroka je potrebno varovati hkrati pa mu dopuščati, da stvari (tudi svoje spretnosti in moči preizkuša). To pa seveda pomeni, da se kdaj tudi kam udari, podrgne ali pade. Tudi to je učenje, pa še kako naravno in učinkovito.

Verjamem, da vas je pregled zelo vznemiril, tudi zato, ker ste pričakovali drugačen sprejem in odnos. O otrokovi siceršnji zrelosti nikar ne dvomite (intelektualni, socialni, čustveni). Vem, da se otroci v ambulantah navadno vedenjo kontra od tistega kar želimo in tako je bilo tudi pri vas.
Sploh ne vidim razloga, da dvomite v vsa področja razvoja otroka po eni izkušnji, če ga pa le vi najbolj poznate in veste kaj zmore v različnih situacijah.
Najbrž je pa res, da gre za neko težavo, posebnost v razvoju grobe motorike zato je prav, da preglede, ki vam jih je zdravnica predlagala opravite.
Bi vam pa predlagala, da poskušate poiskati kakšnega dobrega fizioterapevta (mogočne takega, ki ima izkušnje z otroci z večjimi težavami, kot jih ima vaš (torej z motnjami v razvoju) in z otroki z minimalnimi težavami. Tak fizioterapevt bo najlaže ocenil, kaj vaš otrok resnično potrebuje.

Predvsem ga. Jasmina ni nobene potrebe za tako zaskrbljeno reakcijo.
Nikar sedaj o svojem otroku in o sebi ne dvomite. Prepričana sem, da se bodo stvari dobro urejale, le dobrega fizioterapevta najdite.

Druge uporabnike foruma prosim, če ge. Jasmini posredujete svoje izkušnje in predlagate institucijo, kjer ste sami odkrili fizioterapevte, ki jim zaupate.

Pa se še kaj oglasite.
Lep pozdrav
Francka

Živjo, ne morem, da se ti ne bi oglasila. Sem mamica s petimi otroci. S prvim otrokom smo imeli težave – sicer čisto druge vrste in me je skrbelo in skrbelo. Tudi sama sem bila zelo razočarana nad odnosom zdravnik-otrok v pediatrični kliniki. Ves čas pa sem imela nekako občutek, da je vse v redu iun da je otrok zdrav. Danes se je to tudi pokazalo, je popolnoma zdrav. Tudi zadnji otrok naj bi bil…zategnjen v medenici, pa polno enih izrazov, ki jih nisem razumela. Drža rokic ni bila v redu, telo nesimetrično. Pa je zdaj spet vse v redu…

Glej, kar hočem reči je to, da sama sebe vprašaj, kaj ti misliš. Ti ga poznaš, ti nisi nikoli prej dvomila vanj…Če čutiš, da je vse OK ( po tvojem opisu bi rekla, da je bister fantič), potem je vse OK. Tudi jaz pa ti svetujem, da le obiskuj strokovnjake, vendar bodi samozavestna in vprašaj, kar te zanima in se ne pusti, dokler ne boš njihovega odgovora razumela.
In nikar ne razlagaj okolici preveč o svojih dvomih, sploh pa ne vpričo sina, nikoli.

Vse dobro ti želi

ale

ga. Jasmina
naj vam se jaz pomirim. Za vse je potreben svoj cas. Tocno vem kako se pocutite, saj sem sama dozivljala enako. Pri enem letu starosti otroka so mi povedali da ima otrok cerebralno paralizo in da je hipoton. To da je otrok hipoton pomeni, da ima znižan mišični tonus in da je v osnovi bolj mehak. Določene stvari naredi težje, vendar zmore vse.
Otrok je samostojno sedel pri 6 mesecih, začel plaziti pri 8,5 mesecih. Ko pa je začel stati na nogicah pa ni vec šlo. Stal je na prstih.
Šele takrat smo šli k zdravniku in začeli s fizioterapijo. Danes otrok hodi, vendar če ga dobro pogledaš vidiš nekaj napakic.
Jaz vam predlagam, da takoj poiščete privatnega otroškega nevrofizioterapevta (pridete prej na vrsto in še večkrat na teden lahko z njim dela) in se greste pokazati.

Glede na opisano bi zelo težko rekli da ima otrok psihološke težave. Verjetno gre zgolj za motoriko – tudi pri našem je tako.

Vem, da ste v tem trenutku zmedeni in iščete informacije na vseh koncih. Vendar zavedajte se, da vas otrok v tem trenutku najbolj potrebuje, da je vas otrok tisti, ki zelo potrebuje ljubezen in razumevanje. Zberite moč in čimprej začnite s fizioterapijo, doma delajte vaje, ki vam jih bodo pokazali.

Spoštovana gospa Jasmina!
Po mojih izkušnjah vsi ti modri zdravniki, ki se imajo za najpametnejše na obli, niso ravno ne vem kako brihtni. Poleg tega jim (veliki večini) manjka nekaj v srcu, nekaj človeškega, življenskega. Srčne kulture se iz knjig pač ne da naučiti. Žal prevelikokrat takšni delajo tudi z otroci. Nobene empatije, kot da delajo s predmetom.
Mogoče poiščite še drugo mnenje (Zagreb), predvsem pa otroka peljite k izkušenemu nevrofizioterapevtu in naj on otroka pregleda in pove svoje mnenje. Ne vem od kot ste.
Naš otrok je hipotonik, vendar veliko mlajši tako da bi bila primerjava verjetno nesmiselna. Se pa mu stanje ob veliki požrvovalnosti naše fizioterapevtke izboljšuje.
Verjetno ti nisem veliko pomagala, vedar glede motoričnega razvoja pa vseeno priporočam terapevta s dolgo prakso v otroški nevrofizioterapiji.
Srečno

Hvala za vsa spodbudna sporocila, nasvete in tolazbo. Zdaj smo se malo pomirili in zaceli sami telovaditi z otrokom in spodbujati ga v telesnem gibanju in je ze boljse. V dveh tednih se je naucil poskocit in se bolj spretno giblje.
Prosila bi vas za telefonsko stevlko ali naslov dobrega otroskega nevrofizioterapevta v Ljubljani, ni pomembno ali je na konsecijo ali zasebno.

Lp
Jasmina

Pozdarvljeni!

Hvala za vsa spodbudna sporocila, nasvete in tolazbo.
Prosila bi za telefonsko stevlko ali naslov dobrega otroskega nevrofizioterapevta v Ljubljani, ni pomemno ali je na koncesijo ali zasebno.

Lp
Jasmina

Zelo priporočam gospo Tatjano Breznik, tel.:01 519 36 48. Mi smo bili tudi zelo zadovoljni z delom v Društvu za psihomotoriko in motopedagogiko, kontaktna oseba je gospa Maja Gorjan, tel.:031 583 243.
Srečno in LP!

Mamica ne se sekirati..Imam tri otroke in vsak je bil drugačen…Prvi je shodil pri cca 15mesecih,drugi pri 12 mesecih ,tretji pri skoraj 16 mesecih.Vsi so danes “normalni”Vsak je imel svoje  “sposobnosti”drugačne tako motorične ,kakor gibalne.Prvi si je zapomnil vse pravljice,če sem kaj “izpustila” me je takoj opomnil,da nekaj manjka..drugi  spet drugačen…Tretji ,ko je pozno shodil,je prej obvladal vožnjo kolesa,Kot hojo (primerjava)…Pri pedijatru ,pa zadnja dva nista hotela sodelovati kaj preveč ,ker STA se bala…Imam zdaj dva vnuka..pa tudi obadva drugačna s svojimi sposobnostimi(dojemanje,hoja …itd)Otrok ni bolan…temveč drugače dojemljiv Kot ostali…Vnukinja pri 17mesecih reče samo mama,baba…Navihana je pa v vseh drugih stvareh .. Da pa svojo zaskrbljenost “prebrodite.”Eni prej ,Eni pozneje osvojio,ali motoriko,ali ostalo..Lahko ,če niste sigurni greste na kake preglede,ampak ,iz napisane ga je  meni ok ..Verjetno to čutite tudi sama☺️…Lp…Srečno…

Sory , vidla da je to stara objava🙄🙄🤔