Imam otroka s specifičnimi učnimi težavami ( bralno – napisovalne težave , motnje koncetracije….) Od komisije je dobil dodatne ure za pomoč v šoli ali mi lahko svetujete kako naj bi to izgledalo v praksi, kje in na kašen način naj bi mu bilo pomagano. Potrebujem konkretne nasvete. Kakšna vloga je tukaj staršev , včasih ne vem ali šolo delam jaz ali on in bojim se, da s tem postaja premalo samostojen saj bo kmalu dokončal osnovno šolo. Kako se v teh primerih izvajajo preizkusi znanja, predvsem pisni preizkusi. Ali je to enako drugim ali naj bi bilo kaj prilagojeno ( zmanjšana vsebina, preverjanje v dveh delih itd.) Kako je z ocenjevanjem, ob takih prilagoditvah naj bi bila najvišja ocena tri. Kako se pomaga da se program zmanjša samo na bistveno – z vprašanji o snovi ali kako drugače.
Kako v praksi izgleda kopiranje snovi. Vsak nasvet nam je dobrodošel.

Ani,

teoretično izgleda takole: vsak otrok s PP v šoli ima individualiziran program. V tem programu so napisani cilji dodatne pomoči; znanja, ki naj bi jih osvojil (standardi oz. minimalna znanja za napredovanje v naslednji razred); oblika in način pomoči (kdaj in kje – med poukom, po pouku, v razredu ali individualno – včasih je način že napisan v odločbi o usmeritvi) in razne prilagoditve (npr. podaljšan čas pisanja – včasih je tudi to napisano že v odločbi).

Nekatere šole v individualiziran program napišejo tudi čas preverjanja tega programa in v ta namen se mnoge komisije na šoli (torej vsi, ki sodelujejo pri individualiziranem programu za določenega otroka in se tako ali drugače srečujejo z njim) sestanejo večkrat letno oziroma po potrebi. Takrat se ponovno ocenijo cilji, načela in se uvedejo morebitne spremembe.

Kot starš sodelujete pri sestavi in izvajanju in ocenjevanju individualiziranega programa. Nekatere šole sodelujejo tudi z zunanjimi strokovnjaki, ki otroka poznajo (s člani komisije za usmerjanje, ki je otroka usmerila ali s strokovnjaki, kjer je bil (ali je še) otrok obravnavan).

Namen individualiziranega načrta je pomoč otroku in sodelovanje vseh, ki z otrokom delajo in se srečujejo. S skupnim sodelovanjem se razrešijo tudi dileme glede zamujene snovi (tudi kopiranja učne snovi).

Praktično pa individualizirano pomoč mnoge šole izvajajo različno, npr. za pogoje, ki niso natančno opredeljeni v odločbi (npr. pomoč v razredu ali individualno) jih rešujejo glede na možnosti in potrebe.
Ne glede na to, kakšen »model« bo ubrala vaša šola, je pomembno, da z učiteljem /defektologom, ki bo izvajal dodatno pomoč, sodelujete.
Dogovorite za mesečna srečanja, telefonske razgovore itd.

Iz različnih koncev sem slišala, da je najvišja ocena lahko res tri. To mnogi utemeljujejo s tem, da gre za prilagoditve učne snovi, ki zajemajo samo minimalna znanja. Če otrok preseže ta okvir, seveda lahko dobi tudi 4 ali 5. Klicala sem na nekaj naslovov, vendar pa nisem dobila še zadovoljujočega odgovora, zato vam kaj natančnega ne morem povedati. Bom pa še »brskala« naprej.

Ani, kljub pomoči, ki jo bo vaš otrok dobil v šoli, vas čaka še veliko »dela«. Mogoče bo tu in tam izgledalo, da »ponovno obiskujete osnovno šolo« – vendar vedite, da v svoji skrbi niste osamljeni. To je tudi eden izmed namenov individualiziranega programa.

Če imate še kakšno vprašanje, se oglasite.
Lep pozdrav, Petra

Gospa Petra, napisali ste: “Kot starš sodelujete pri sestavi in izvajanju in ocenjevanju individualiziranega programa.”
Mene pa zanima, kje je to določeno, na kateri pravilnik(?) se lahko pri tem sklicujem.
LP Sonja

Naj dodam še to, da ima moj otrok individualiziran program in pomoč specialne pedagoginje – ga vzame ven iz razreda. Mi pa doma popoldne hitimo predelovati snov, ki so jo imeli ta čas pri pouku, ker pri pouku tiste ure obravnavajo bistveno več. Tako je otrok nadpovprečno obremenjen (vsa domača naloga + snov, ki so jo predelovali tisto uro, ko njega ni bilo). Zato me zanima, kje je določeno, da lahko tudi starši kaj predlagamo glede učnega programa.

Sonja,

Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (zakon si lahko preberete na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo )
v 28. členu pravi: » Pri pripravi individualiziranega programa sodelujejo tudi starši«. Kakšna je vloga staršev, natančno ni opredeljeno.

Se strinjam z vami, da je otrok s PP lahko dodatno obremenjen: npr. nova snov, domače naloge itd.

Po mojih izkušnjah, šole te dileme različno rešujejo. Manj dilem in nesporazumov je tam, kjer so v strokovno komisijo poleg staršev vključeni vsi, ki z otrokom delajo in se srečujejo (torej tudi razrednik, posamezni predmetni učitelji, učitelj podaljšanega bivanja itd).

Lep pozdrav, Petra

Hvala za odgovor! Zanima me še kako rešiti problem ko ima otrok težave ločevat bistvo od nebistva. Samega gradiva je prveč, da bi se ga naučil, zvezki so neuporabni ali pa jim učitelj snov ne podaja tako da bi si pisali v zvezek. Kako naj bi se takim otrokom pomagalom pri tem. Ali pridejo v poštev vprašanja na katere bi otrok poiskal odgovore in s tem lažje našel bistvo. Kopiranje zvezkov pride v poštev samo tam kjer naj bi bilo bistvo napisano, kar pa ni vedno. Ali ima kdo kakšno idejo.

Ani,

nekaj uporabnih nasvetov boste našli v knjigi “Učim se učiti”. Za ločevanje bistvenega od nebistvenega so lahko v veliko pomoč misleni vzorci.
Mogoče pa se bo še kdo oglasil s kakšno idejo..
Lep pozdrav, Petra