Pozdravljeni,

upam, da se obračam na pravi forum! 13 letni sin ima stalno večje probleme z matematiko, fiziko in kemijo (predmeti pri katerih je potrebno veliko logičnega raznišljanja) Pri ostalih predmetih je priden (zemljepis, zgodovina, angleščina, ocene med 3 do 5). “Matematičnih” predmetov pa se že kar izogiba, saj so nas obvestili iz šole, da pri nekaterih predmetih manjka. Raje ne gre k pouku, kot, da bi dobil slabo oceno. Trudimo se, da bi mu pomagali pri omenjenih predmetih. Opažam pa, da logičnih nalog ne razume najbolje.

Je nedonošenček (rojen s 32 tedni ob rojstvu mu je za kratek čas primanjkovalo kisika).

Ali obstojajo posebne metode učenja matematike, fizike, kemije?? Kam se naj obrnem. Ali mogoče priporočate kakšno strokovno literaturo?

Hvala za pomoč.

Gogika

Ja , obstajajo metode in strokovnjaki , ki vam lahko pomagajo.
Moja 12-letna hčerka je epileptik in ima tudi precejšnje težave pri koncentraciji , kratkotrajnem pomnjenju itd. Ravno smo zaključili s postopkom klasifikacije za otroka s PP , kjer so nam tudi določili pomoč specialnega pedagoga , ki naj bi pomagal odpraviti prav težave , o katerih pišeš tudi ti.

Poskusite , saj ne more škoditi !

Lp Nikita

Gogika,

upam, da niste jezni, ker sem pustila le en mail – na forumu je namreč tako, da se vprašanje pojavi na forumu le, ko ga Francka ali jaz odobriva (do tedaj se ne vidi).

Se pridružujem mnenju Nikite – dodatna pomoč bi vašemu sinu olajšala in pomagala prebroditi marsikatero težavo, s katero se sedaj srečuje.
Posvetujte se s svetovalno službo na šoli in čim prej sprožite postopek za usmerjanje.

Lep pozdrav, Petra

Gogika,
zelo pomembno je, da ugotovite vzroke za težave vašega fanta, ali gre res za težave na področju logičnega presojanja, sklepanja, razumevanja tekstov, besedil, ali težave z zbranostjo, ki se pri mnogih mladih v času pubertete zelo poslabša ali pa gre bolj za to, da ima vaš sin “občutek” oz. prepričanje, da mu ne gre na tem področju in je težava bolj izbila letos (več abstraknih snovi) ter se seveda generalizirala (razširila še na druge predmete).
Glede na razlog težav se oblikuje program ustrezne pomoči.

Pogosto se namreč srečujem z učenci, ki so prepričani, da “niso sposobni”, testni rezultati (ugotavljanje intelektualnih sposobnosti) pa pokažejo, da otrok povsem ustrezno logično razmišlja. Torej gre bolj za vprašanje voljno-motivacijskih dejavnikov in samopodobe kot resničnega primanjkljaja na tem področju.

Da je stvar že zelo resna in da sam teh stisk ne more prenašati več kaže to, da se raje odloča za “manjše zlo v njegovih očeh” to je špricanje, kot da bi moral doživljati boleč občutek nekompetentnosti (ne zmorem) v razredu, ob preizkusu. Seveda to pomeni zopet manj znanja oz. vse večji primankljaj v znanju, ki samo še stopnjuje (vaše, njegovo in drugih) prepričanje, da ne zmore.

Poiščite pomoč pri šolski svetovalni službi in v najbljižjem Svetovalnem centru za otroke, mladostneike in starše,

lep pozdrav
Francka