Dober dan,
otroka od kolegice imata diagnosticirano bolezen, zaradi katere se jim beljakovine ne izlocajo v urinu, ampak se jim zopet presnavljajo v kri. Otroka morata biti na strogi dijeti in jemati zdravila, drugace bi se lahko zastrupila. Starejsi otrok je star 4,5 let, mlajsi pa skoraj 3 leta. Oba izostajata bodisi v motoricnem kot pa tudi v psihicnem razvoju. Oba otroka povesta kaksno posamezno besedo, ampak ne zmoreta sestavit vec besed skupaj. Njuno obnasanje je na nivoju dojencka, ko se oponasa razne zvoke, zivali ipd. Sicer napredujeta v razvoju, ampak izredno pocasi. Me pa zanima vase mnenje, koliko se lahko taki otroci razvijejo, ce bojo lahko sploh kdaj samostojni in na splosno kaj pomeni, ce otroci ne dosezejo doloceno stopnjo razvoja ob pravem casu, kaj vse s tem zamudijo. Tudi npr. motoricno: prvi je shodil skoraj pri dveh letih, drugih pa sele pri 2,5 letih.

Hvala za kakrsenkoli odgovor.

Anka,

različne presnovne bolezni običajno upočasnijo ves razvoj. Na kakšen način se kaže zaostanek, je odvisno od vrste bolezni, pa tudi dodatnih zapletov v nosečnosti ali ob porodu.

Glede na diagnosticirano bolezen je zaostanek, pa tudi počasno napredovanje, pričakovano.

Kako se bo določen otrok razvijal, je odvisno od različnih dejavnikov, vsekakor pa je razvoj individualen, pogojen z genetskim zasnovami, vplivom okolja in lastno aktivnostjo (otrokove želje, cilji, interesi; način, kako se otrok odziva na okolje in ga prilagaja sebi v prid).

Že pri normalen razvoju se postavljajo širši časovni intervali, v katerih naj bi večina otrok dosegla določeno razvojno stopnjo. Vendar npr. pri otroku, ki se razvija “normalno”, težko natančno rečemo, kdaj bo ta otrok dosegel nek nivo razvoja, npr. kdaj bo shodil, spregovoril prvo besedo, kdaj ga bodo zanimale črke, kdaj bo čist itd.

Če pa ostajajo dejavniki, ki na določen način razvoj ovirajo, je to predvidevanje še težje. Razvoj poteka po določenih fazah in v zaporedju, ki jih ni mogoče “preskočiti”. Tudi če razvoj poteka upočasnjeno, poteka po teh določenih fazah.
Prav tako vseh predivedevanj ne moremo posploševati – npr. otroci z Down sindromom bodo dosegli to in nič več, otroci s CP so takšni in takšni …
Podobno je tudi s samostojnostjo in kaj pomeni samostojnost (marsikdo si pod tem predstavlja različne stvari: hojo, govor, pisanje, računanje, službo itd). S hojo otrok pridobi na mobilnosti, zato je njegova samostojnost vsekakor večja, kot če tega ne bi zmogel.

V vašeh primeru – razvoj hoje pozitivno vpliva na razvoj govora, ki pa je zaradi bolezni, kljub temu upočasnjen. Komunikacija niso samo besede, sporazumevati se je mogoče na različne načine: npr. geste, gibi..

Predvidevanja so zelo okvirna tudi zato, ker nas mnogi otroci presenetijo s svojo energijo, interesi, voljo in dosežejo marsikaj, kar bi lahko v začetku opredelili, kot nekaj kar otrok ne bo nikoli dosegel.

Pomembno pa je tudi, da je otrok s PP ustrezno medicinsko, fizioterapevtsko, psihološko, logopedsko .. obravnavan in to že od vsega začetka. oz. rojstva.

Lep podzrav, Petra

Pošlji oblikovano (19-01-04 18:31)