Pozdravljeni!

Vprašala bi vaju za nasvet oz. pomoč triletni deklici, ki je gluha (naglušna?- zdravniških izvidov ni, saj starši že eno leto odlašajo z zdravniškim pregledom). Deklica seveda tudi ne govori, ostale funkcije pa so normalno razvite. Zanima me kako lahko tej deklici konkretno pomagam, načini, strategije in pa tudi konkretne aktivnosti oz. vaje. Morda mi lahko priporočata kakšno literaturo?

Pomagam pa tudi otrokom z grafomotoričnimi ter gibalnimi težavami. Veliko vaj si izmislim sama, nekaj sem jih izbrskala tudi po knjigah iz raznih knjižnic (npr. uporabna se mi zdi od Žerdinove Ringa ringa raja ali pa delovni zvezek za predšolske otroke) Morda vesta tudi vidve za kako primerno literaturo?

Lepo se vama zahvaljujem za nasvete in informacije ter vama želim lep dan!
Irena

Irena,

za deklico bi – seveda – bilo najboljše, če bi starši sodelovali. Z zdravniškimi pregledi bi si namreč lahko razjasnili dilemo, ali je posredi gluhota, naglušnost ali kaj drugega. Ker pa tega nimate na razpolago, se boste “morali znajti” po svoje. Nekaj hitrih, splošnih pregledov (tudi za sluh) je v knjigi Kaj zmore vaš otrok.

Kar tiče literature – sama pri svojem delu uporabljam različne vire, pogosto si pomagam tudi z brskanjem po internetu, marsikdaj tudi malce improviziram in iz različnih teorij, idej in literature najdem svoj način in svojo pot.
Veliko uporabnih nasvetov in strategij za predšolske otrok s PP sem našla v knjigah:
Majhni koraki (za vsa področja od govora, socialnega do motoričenga razvoja), Vaje Frostig (predvsem grafomotorika in vizualna percepcija) Progovori (govor, jezik), Žarek v besedi (začetek branja)…. pa še kakšna angleška bi se našla.
Če želite, se mi lahko javite na moj e-mail (mislim, da ga imate – hiperaktivnost – imam prav?). Lep pozdrav, Petra

Ko berem te vrstice, me to žalosti, da starši odlagajo s potrdilom, da je deklica mogoče gluha. Prav prva tri leta so pa najpomembnejša za gluhe otroke! Sicer bo imela vse življenje težave kot njeni sotrpini, ki niso imeli pogojev, da bi dosegli kaj več. Pišem vam iz lastnih izkušenj in tega ne privoščim nikomur – biti na slabšem zaradi gluhote. Poznam nekaj takih otrok, nekateri so celo do 5. leta starosti čakali, preden je moral otrok na pregled pred vstopom v malo šolo oz. 1. razred šole. Kaj se zamudi, pa mislim, da ni potrebno razlagati.

1. Deklica mora nujno na preiskave!!! Opozorite vrtec ali ravnateljico, da obvestijo starše, ker deklica ne more sodelovati v programu …

2. Deklica mora pred komisijo za razvrščanje, šele na podlagi tega bo dobila ustrezno pomoč (ta pomoč ni vse!!!, pač bodo glavno delo opravili starši sami ob ustrenzni napotkih).

3. Pomoč pa lahko že sedaj nudite, komunicirajte z otrokom, nabavite litreraturo o znakovnem jeziku (dobite jo v knjižici – govorica rok, avtor Ljubica Podboršek), videokasete, CD zznakovnim jezikom- dobite na Zvezi društev gluhih in naglušnih – tel. 01/500 15 00 – kontaktna oseba Bauman,
komunicirajte počasi in razločno, da lahko bere z ustnic, spodobujajte govor, ponavljajte črke, roke položite na grlo, vrat, usta, obraz. Mimiko povezujte z izgovarjavo in čustvi. Spdobujajte jo, da čim več sprašuje! Spodbujajte jo, da čim več bere knjige, primerja stvari, predmete, imena … Ne izgubljajte časa.

4. Staršem ponudite ustrezno pomoč – tolažbo, spodbudo. Nasploh pa to ni tragično. Poglejte oskarjevko Marlee Matilin, popolnoma gluha igralka, vendar je uspešna igralka in dobila je tudi oskarja. Kaj še potrebujete? Imamo gluhe zdravnike, pravnike, znanstvenike. Nič takega ne počenjajo, so samo gluhi, vendar živijo ustvarjalno in enako kot slišeči.

Oglasite se kaj!

Srečno!

Petra Rezar

Petra,
hvala za vaše izkušnje in dopolnitev mojega odgovora.
Imate prav, da je potrebno pridobiti starše in jim pokazati nujnost zdravstvenih pregledov in nudenje dodatne strokovne pomoči otroku s PP. Verjamem, da bodo vaše izkušnje tudi v veliko pomoč ostalim strokovnjakom ali staršem, ki se najdejo v podobni situaciji kot kot ga. Irena.
Lep podzrav, Petra

Še nekaj bi želela dopolniti, ker se mi je prej mudilo.

Kot večina staršev, bodo verjetno, če je deklica res gluha, dobili ponudbo od zdravnikov in sicer, da bi deklico operirali in ji vsadili kohlearni implant. Kar želim spomniti, je to, da polžkov vsadek ne pomaga vsakemu. Čim starejši je otrok, tem manj moremo pričakovati. Lahko pa si bo pomagala za orientacijo v prostoru, v življenju …

Najbolj bistveni pa so pričakovanja in zahteve staršev. Prav to čutijo otroci – razočarajo svoje starše, ki to potlačijo in pokažejo z nestrpnostjo, ali s tem, da vse prepuščajo stroki in ne prevzamejo odgovornosti. Otrok je gluh – še huje kot imeti slepega ali invalidnega otroka, ker ni komunikacije. Izkušnje so pokazale, da starši zelo težko sprejmejo resnico, da je otrok gluh in potrebujejo veliko časa ali celo nikoli.

Bistveno je, da deklica čuti ljubezen in podporo, spodbudo staršev. Ob tej pomoči bo zelo hitro napredovala in dosegla mnogo več. Komunikacija ni samo to, ali te zebe, ali si lačen, pač je vsakdanje učenje in življenje.

Prav to dokazujejo živi primeri pri nas in ne potrebujemo primerjav ali iskanj. Za gluhega je najbolj bistveno, da je zelo dobro pismen in načitan ter samozavesten. Gluh sem, pa kaj potem, saj lahko počnem vse. Takrat bo lahko resnično neodvisen in dosegel svoje cilje.

Deklica ima po zakonu tudi pravico do tolmača – zahtevek vložite na centru za socialno delo (ali v lokalnem društvu gluhih in naglušnih) – vendar le, če ima kopijo avdiograma. Torej nujno na preiskave.

Pri komuniciranju bodite pozorni tudi na svetlobo, svetloba naj pada na vaš obraz, in ne na njen, ker jo slepi. Gluhi včasih presenečajo, ker dajejo vtis, da slišijo, v resnici pa zelo dobro čutijo vibracije, smer vetra, prepih, celo ko se vrata odprejo, čutijo premik zraka, toploto. Zato ni presenetljivo, da starši preprosto ne pomislijo, da je otrok gluh, pač mislijo, da bo kasneje spregovoril ali da je pač takšen kot je.

LP!

Petra Rezar

Še enkrat lep pozdrav!

Mi lahko kdo pove kako izgleda avdiogram za triletnika? Kako preverijo sluh pri tako majhnem otroku?
Ali je avdiogram sploh lahko narejen, če ima otrok vneto uho?
Stvar je namreč taka, da smo prepričani, da otrok ne sliši oz. sliši slabo (ne sliši, če ji glasno od zadaj pokličeš, ne govori ampak izgovarja nedoločene glasove, ki niso besede, sicer pa na vseh ostalih področjih dobro razvita.)
Vendar pa izvidi avdiograma, ki je bil narejen pri otroku, ko je imel vneto uho (večkrat), kažejo, da otrok le nekoliko slabše sliši.
Na te izvide smo dolgo čakali, a smo ostali brez besed, ko smo izvedeli, da kažejo le nekoliko slabši sluh – torej nič posebnega. Naprej bo le še kontrola in sicer enkrat aprila. Kaj sedaj?
Malo sem obupana, ker mislim (skupaj z vzgojiteljico, pomočnico), da je stvar resnejša. Ali na podlagi takih izvidov lahko izvedemo postopek o usmerjanju? Ga morajo vložiti starši, jaz (svet. delavka)?
Prosim še za vaša mnenja.L.P.Irena

Irena,

Audiogram, izgleda enako ne glede na to, koliko je testirana oseba stara. Audiogram meri namreč slušne sposobnosti, ki relativno enake skozi celo življenje (se ne »razvijajo« tako kot npr. motorične spretnosti). Je pa res, da se s starostjo, pogostimi vnetji ali poškodbami, slušne sposobnosti upadajo.
Pri vnetju ušesa je avdigram lahko malce slabši. Če je to stanje posledica tega vnetja ali gre za stalno spremembo, po pokazal ponovni pregled.
Nekaj več o audiogramih si lahko preberete na:
http://www.audiology.org/consumer/guides/uya.php

Postopek za usmerjanje lahko sprožijo starši, učitelj, zdravnik ali svetovalni delavec. Medicinska dokumentacija ni pogoj za dodelitev dodatne pomoči ali sprožitev postopka za usmerjanje, bolj pomembno je vaše profesionalno objektivno in subjektivno stališče, da otrok potrebuje dodatno pomoč ali razne prilagoditve.

Če ste v vlogi vzgojiteljice, učitelja ali svetovalne delavke, je pomembno sodelovanje s starši (lahko skupaj z njimi izpolnite obrazec; celoten postopek usmerjanja jim morate razložiti) in z ustanovo, kjer je bil (ali je še) otrok obravnavan (to ustanovo se navedite tudi v obrazec, pozanimajte se ali ima ta ustanova svojo komisijo za usmerjanje, saj boste v postopku ali po njem morali sodelovati z njo).

Obrazec skupaj z vašimi opažanji in predlogi za dodatno pomoč pošljete na najbližji Zavod za šolstvo, ki bo vlogo posredoval ustrezni komisiji za usmerjanje. Pred izdajo odločbe bodo otroka pregledali različni strokovnjaki, na podlogi njihovih mnenj pa bo izdana odločba.
Eno kopijo odločbe boste tudi vi, kar vas zavezuje, da zagotovite pogoje in ustvarite možnosti, da otrok dobi pomoč – to pa pomeni tudi sestavo individualiziranega programa (kjer sodelujejo vsi, ki z otrokom delajo -tudi starši).

Lep pozdrav, Petra

Hvala Petra!
Zanima me še kje dobim ta obrazec. Mimogred, otrok ni bil še nikjer obravnavan, obiskuje pa redni oddelek vrtca.

Irena,

obrazec se dobi v papirnici.
Če otrok nikjer ni obravnavan, je pomembno da natančno opišete otrokove težave, da bo lahko Zavod za šolstvo vlogo posredoval ustrezni komisji za usmerjanje.
Lep podzrav, Petra

Pošlji oblikovano (31-01-04 12:01)

LEP POZDRAV ,pišem vam ker je tudi moj otrok naglušen. Pri dveh letih in pol mu je bil pregledan sluh in niso ugotovili nič posebnega in vsi smo bili prepričani , da v redu sliši. Vendar pa s petimi leti še ni nič govoril in sem ga ponovno naročila na pregled.Pred kratkim sva opravila tudi avdiografijo na kateri so ugotovili težko okvaro na desno uho in zmerno na levem ušesu. Sedaj pa čakava na kontrolo pri zdravnici- avdiološki abulanti.Avdiogram so mu napravili vspanju (pred pregledom je dobil sirup za spanje).Na žalost sem tudi jaz ,kar veliko časa rabila ,da sem ugotovila oz. posumila ,da ne sliši,ker se je vedno odzival in sledil navodilom. V vrtcu še sedaj ne morejo verjeti, da skoraj nič ne sliši. Če vas še kaj zanima mi pišite! Marija