Panični strah pred porodom
Po moje te bo enako strah, ker to je vse v glavi.
Pozitivno naravnaj misli in si reci, da je to to, če hočemo naše bebice met, moramo tudi malo potrpet.Reci si, da je to produktivna bolečina, saj ti bo pomagala, da končno spoznaš otročka.Misli kako lepo ti bo, ko boš k sebi stisnila tisto malo štručko in jo predstavila svetu.Rojstvo je nekaj najlepšega.
Komaj čakam, da se vam ponovno pridružim.
Glavo gor in preženi strah, vem kaj govorim, sem že dala skoz.
Če boš v porodno vstopila pozitivno naravnana, boš lažje prenesla vse kar ti je otroček pripravil, pa še babce so bolj prijazne.
Življenje zmaguje!
Lp
Glej, porod je logična posledica nosečnosti.
Ni čisto brez bolečin, vendar jih s pravilnim dihanjem in dobro babico lahko zelo omiliš, na koncu pa dobiš v naročje najlepšo štručko na svetu – tvojega otroka.
Ne vem česa točno te je strah, ampak ti se koncentriraj na to, da boš spoznala in prvič resnično stisnili svojega otroka, ki si ga nosila 9 mesecev.
Pravzaprav sem takrat prvič začutila strah, strah ali mu bom znala biti dobra mamica. Pa mislim, da mi gre zaenkrat prav dobro. Pričakujemo še enega in mali se že veseli.
Trenutno me je strah, kako bo tiste dni, ko bom z novorojenčkom še v bolnici (prvič sem bila 12 dni, ker je imel mali hudo zlatenco, zaradi mojega mleka). Pa do tja je še daleč, bom to reševala takrat.
Lp, pa čim lažji porod zate in tvojega sončka
Ja, meni je to, da sem se v porodnišnici domenila za EA, zelo pomagalo. Tudi jaz sem imela glede poroda podobne občutke kot ti, pa še partner me nekako ni razumel, oz. mi ni stal ob strani, takrat, ko sem potrebovala tolažbo.
Sama imam nizek bolečinski prag in sem vedela, da mi bo porod z EA prihranil marsikaj, no, nekatere ženske pač drugače čutijo, drugače gledajo na to, porod pa vse boli, v tem ni dileme.
Mene je devet mesecev pomirjalo dejstvo, da bom pri porodu imela EA, sam porod pa je bil tak, kot bi si ga lahko vsaka želela. Trajal je tri ure, brez komplikacij, otroček 10-ka, jaz pa nič šivana, ne bi moglo biti bolje. Tudi tebi želim tako prijetno porodno izkušnjo!!! Pa ne skrbi, za EA se lahko dogovoriš, če pa boš potem v porodnišnici videla, da zmoreš brez EA, je pač ne vzameš, tako enostavno je to, srečno!!!
Glej noben način poroda ni 100%, da bo vse najbolje zate in za otročka. Sama vem, da se za EA ali podobne analgezije ne bi odločala, ker se lahko veliko stvari zakomplicira, ki se sicer ne, ker ženska čuti popadke ali če se kaj čudnega dogaja – moji kolegici je počila maternica in se je otroček zvalil v trebušno votlino, pa tega ni čutila, ker je imela EA, zato so pol dneva potem oba reševali. Meni te stvari niso idealne.
Glej, sama sem se od otroških let panično bala poroda, mislila sem (sodeč po slikah poroda, ki sem jih videla), da ženska pri tem umre. Potem sem dolgo poslušala, kako grozno to boli itd. A sama sem se odločila, da bom storila vse, da bo za otročka najbolje. Odločila sem se za naravni porod, ki je sicer res bil cela grozljivka, s hudimi posledicami predvsem zame, malo manj za deklico. A ko gledam nazaj bi bila stvar še bistveno slabša, če bi se odločila za EA, kar so mi potrdili tudi trije G. Sedaj sem drugič noseča, ker z možem želiva imeti več otrok in se poroda čisto nič ne bojim, kljub zelo težki prvi izkušnji. Ves strah je v glavi. Meni je veliko pomagalo, ko mi je kolegica, ki ima pet otrok rekla, naj takrat čim več razmišljam o otroku, se veselim, ker ga bom končno videla, naj pomislim, da sem z vsakim popadkom bližje temu… Meni to pomaga… Verjemi, da te bo po porodu, ko stisneš k sebi malo štručko dosti manj strah, ša četudi boš imela najslabši možni izzid poroda. Vse smo preživele in kot vidiš, se še vedno z veseljem odločamo za otroka.
saj ne bo tako hudo;če pravilno dihaš,če pošlihtaš v glavi je to nekaj najlepšega kar se ti lahko zgodi.sama sem imela prvi porod težak,zdaj drugega pa sem rešila v glavi že na začetku nosečnosti.Želja po otroku,moja pripravljenost sodelovati in ne trmariti da ne moreš je pripeljalo do nekaj najlepšega kar se mi je zgodilo v življenju.vse je v glavi
Hej prestrašenka…. join the club 🙂
Še predobro vem kako se počutiš… ja… tudi sama se v prvi nosečnosti do zadnjega meseca nisem zavedala, kaj je posledica poroda…. ampak ko smo se začeli približevati dnevu D, me je bilo čedalje bolj strah. Zakaj? Ker je bil porod nekaj novega zame, ker nisem vedela kako bo potekal, kako bo zgledalo vse skupaj. Saj so mi druge pripovedovale kako to zgleda, pa veliko sem prebrala o porodu, pa vendar… Strah je bil prisoten. Vsi so me strašili, da se mi lahko ponovi porod, ki ga je imela moja mama (dolg 11 ur, končan s kleščnim porodom), groza, si predstavljaš. No vsaj glede kleščnega poroda sem se pomirila, ko sem prebrala da ga v ljubljanski porodnišnici ne izvajajo več. Ampak strah je bil še zmeraj prisoten. S strahom in solzami v očeh sem šla tudi v porodno sobo…. Sama brez partnerja, samo babco sem imela ob sebi, nikogar drugega. Ampak ko se je porod začel, verjemi, da nisem imela časa misliti na strah, ampak samo na pravilno dihanje, na pravilno pritiskanje 🙂 Konec koncev, sem po porodu ugotovila, da sploh ni bilo hudo, da sem se odlično spopadla s tem strahom in ja, ugotovila, da grem raje še enkrat rodit kot pa k zobarju 🙂
Zato draga prestrašenka, nikar naj te ne bo strah tega straha, je čisto normalen, verjemi pa tudi to…. še noben otroček ni ostal v trebuščku, vsi so prišli ven, po takšni ali drugačni poti. Želim ti čudovit preostanek nosečnosti in ne obremenjuj se, če te čudno gledajo, ker te je strah poroda. In besede kot so…. kaj si se pa spuščala v to, saj si vedela, da bo treba rodit, si ne jemlji k srcu.
Lep pozdrav
Sandra
Ej teli nasveti ti ne bojo kaj dosti pomagali, če gre res za panični strah. Sama veš, da večina teh punc ni občutila niti pol toliko strahu kot ti. Panika je strah na deset! Sama sem imela prvi porod podoben nekakšnemu srednjeveškemu mučenju in lahko mi verjameš, da me v drugo tudi EA me potolaži. Šla bom na to, da se pač s tem strahom ne morem spopasti, ker nisem dovolj močna in mogoče mi bodo naredili CR.
Že prvi porod sem si sama zagrenila še bolj kot vsi ostali dejavniki, ker sem namesto, da bi se sprostila verjetno vse mišice stiskala in s tem onemogočila otroku prosto pot ven. Pa še otrok je bil velik in ko so to končno babice ugotovile, je bilo žal že prepozno za CR.
Skratka, hočem ti samo povedat: Porod je v glavi, zato EA ne pomaga v celoti. Strah je še vedno prisoten. Če si dovolj močna se spopadi z njim in porod bo mnogo lažji, če se boš pa smilila sama sebi (kot jaz) potem pa si zrihtaj CR!
Rodila sem na Jesenicah. Ko sem imela svoje in umetne popadke približno 45 min, preden mi je prijela EA, ti lahko samo rečem, če ne bi dobila EA, bi me pobralo direkt na porodni postelji. Ko je prišel popadek, sem dobila pravi “blackout”, pa verjemi, da imam že od začetka boleče menstruacije in moji poadki niti slučajno niso bili podobni malo hujšim menstrualnim krčem. Pa res te nočem staršiti, ampak taka je pač moja izkušnja. Kakšna druga žensa pa pač rodi brez teh težav in brez teh pomislekov. Smo si tako različne, da je bolje, da ne poslušaš nobene izmed nas, ampak samo sebe.
Jaz grem v drugo rodit z EA – iz podobnih razlogov kot scarlet. Pravzaprav me samega poroda ni toliko strah, kot bolečine, ki sem jo pred prvim porodom, priznam, močno podcenjevala. Zato sem tudi sprejela to odločitev.
Sem pa enkrat gledala oddajo o tem, kako se nosečnicam strah pred porodom pomaga premagovati s pomočjo hipnoze, ki jo izvaja dr. Marjan Pajntar. Baje je metoda uspešna. Če boš malo pobrskala z iskalnikom, sem prepričana, da boš našla kakšne stare poste, ki so prav na to temo.
Srečno!
Živjo,
nisem prebrala kar so ti napisale. Rada pa bi ti napisala moje mnejnje o tem. Mene poroda ni strah. sEm v 37 tednu in čisto po pravici povedano me ni strah. Bojim se samo, da ne bo mož ravno takrat na službeni poti.
Dolgo sva čakala na najino piko, pa ne zaradi zdravstvenih razlogov. Toliko stvari sva morala prej uštimat preden sva se lahko odločila za piko. Sedaj sina komaj čakam. Sanja se mi o tem, komu bo podoben, kako ga bom stisnila k sebi. In nekaj imam v glavi, bolj ko bo bolelo, bolj ko bodo popadki hudi prej ga bom videla.
Veš to je samo pot, da dobiš svojega sončka v naročje. Kot hoja v hribe, ki je dolga in naporna, potem pa si deležen najlepšega razgleda. Zato paniko malo na stran in se posveti tem, kaj ti bo porod prinesel. Najlepše bitje na svetu.
Biba 37t
Samo eno vprašanje bi ti postavila: v katerem mesecu si?
Pri prvi nosečnosti smo se o strahu veliko pogovarjali z Evo Hrovat Kuhar na njenih tečajih. Velika večina nosečk to doživlja predvsem med 6. in 8. mesecem.
Zadnji mesec pa očitno narava poskrbi za vse dobro in enostavno prerasteš ta strah – na koncu komaj čakaš, da rodiš…predvsem če graš čez rok.
Mene je grabil panični strah pred porodom in morebitnimi zapleti med sredino 7. in začetku 8. meseca, potem pa se je začel gnezditveni nagon in ni bilo časa :)))))