bolniska
…rok je tri mesece, velja pri vseh kolektivnih pogodbah…šteje se vse dni, ne glede na to ali je praznik, koledarski, delovni dan…od dne nastopa bolniške po preteku treh mesecev jo je mogoče uveljavljati…tak odgovor sem jaz dobila pri svetovanju za delovno pravo, verjetno vedo zakaj gre…obrniti se je treba na pravnika v službi, ponavadi pa povsod reši to sindikat…kar veselo v poizvedovanje na sedež delodajalca…
LP
Da bo konec ugibanj: načeloma pripada solidarnostna pomoč vsem delavcem, ki so zaposleni v negospodarstvu (če vas zanima, kdo vse so to, lahko tudi to priložim, na kratko pa: vsi, ki niso v gospodarstvu), če izpolnjujejo pogoje iz kolektivne pogodbe. Prilagam člen in razlago.
Ne vem, ali se uporablja zadeva tudi za nosečnice na bolniški, ne zdi pa se mi ravno fer, saj je veliko (NE VSE) nosečnic na bolniški, kljub temu, da jim ni ravno hudega oz. bolj iz preventive.
—————————-
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki
Sloveniji (KPND)
4. Solidarnostne pomoči
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v
višini povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike
Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca ali ožjega družinskega člana;
– težja invalidnost;
– daljša bolezen;
– elementarne nesreče ali požari.
—————————–
Razlaga kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v
Republiki Sloveniji (KPnd) (Uradni list RS, št. 81-3727/2000),
objavljena 15.9.2000, določa:
“Solidarnostna pomoč – 40. člen KPnd
1. Do solidarnostne pomoči po prvi alinei, 4. točke 40. člena
kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti je upravičen
delavec v primeru smrti ožjega družinskega člana. Pri tem se pod
pojmom ožjega družinskega člana razumejo člani družine, kot jo
razume zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih: zakonca,
tudi izvenzakonska partnerja, in otroci, tudi izvenzakonski ter
posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati in jih
je tudi dejansko preživljal.
V primeru smrti delavca so upravičeni do solidarnostne pomoči le
ožji družinski člani iz prejšnjega stavka.
2. Solidarnostna pomoč po tretji alinei, 4. točke 40. člena
kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti pripada delavcu v
primeru daljše bolezni, zaradi katere je delavec začasno nezmožen
za delo, kar je potrebno v vsakem primeru izkazati s potrdilom
pristojnega zdravnika oziroma zdravniške komisije. Pri tem te
pravice ni mogoče dodatno pogojevati z vrsto bolezni oziroma
poškodbe, zaradi katere je delavec nezmožen za delo, saj gre za
izključno strokovno presojo zdravnika.
Pod daljšo bolezen štejemo bolezen, ki traja tri mesece ali več,
ne glede na to, ali je delavec zaradi bolezni tri mesece ali več
odsoten z dela ali pa dela po 4 ure dnevno.
3. Do solidarnostne pomoči po tretji alinei, 4. točke 40. člena
kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti – “daljša bolezen”
– je delavec upravičen samo enkrat v koledarskem letu.
4. Solidarnostna pomoč po 4. točki 40. člena kolektivne pogodbe
za negospodarske dejavnosti je vezana na s kolektivno pogodbo
določen dogodek in se izplača z namenom, da delavec lažje
premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Delodajalec je
dolžan izplačati delavcu solidarnostno pomoč v primerih oziroma
ob izpolnitvi pogojev, določenih s 4. točko 40. člena kolektivne
pogodbe za negospodarske dejavnosti. Ta obveznost obstaja tudi v
primeru, če delavec ne vloži posebnega pisnega zahtevka za
izplačilo pomoči.”
Meni se pa ne zdi fer, da dobivajo nekateri pomoč iz davkoplačevalskega denarja samo zato ker so v službi v državni upravi (nisem nevoščljiva, vendar se meni že to zdi velika prednost). Tiste nosečnice v gospodarstvu smo gotovo pod večjim pritiskom, še posebej, če moramo zaradi težav na bolniško (sem na bolniški že od 7t in nič ne uživam v tem). Kaj šele, da bi dobile kakšno enkratno finančno pomoč (nas šefi raje močno po žepu udarijo – adijo stimulacija). Morda bi nam uspelo dobiti pomoč na CSD, vendar bi se pravgotovo poglobili v naše prihodke, medtem, ko v negospodarstvu to nikogar ne zanima (pa mislim, da nimajo tako slabih plač).
To je samo moje razmišljanje, da ne bo katera užaljena. Tudi meni bi finančna pomoč zelo prav prišla. Morda pa poizkusim na CSD, čeprav mislim, da bi morala biti vsaj brezposelna, da bi bila lahko upravičena do njihove pomoči. Ravno zato me boli ta razlika negospodarstvo – gospodarstvo, komu naj pa jaz pošljem pisni zahtevek???
Lp, Mateja (33t)
Mateja29,
v Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo je žal člen takle:
4. Solidarnostne pomoči
(1) V primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega
člana, ki ga je delavec vzdrževal, njegovim družinskim članom
oziroma delavcu pripada solidarnostna pomoč. V primeru smrti
delavca pripada njegovim družinskim članom 60% povprečne plače v
RS za pretekle tri mesece, v primeru smrti družinskega člana pa
30% enakega poprečja. Solidarnostne pomoči v ostalih primerih se
lahko določijo v kolektivnih pogodbah dejavnosti.
(2) Ožji družinski člani so zakonec, otroci (zakonski in
izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan
preživljati.
Možno pa je, da vaša pogodba dejavnosti določa, da ti pripada solidarnostna pomoč tudi zaradi daljše bolezni in potem to najbrž pomeni tudi bolniško v nosečnosti. V kolektivni pogodbi, ki velja za trgovino je nekaj podobnega (vendar za 6 mesecev odsotnosti).
Kar jezi me, kako nas dajete vse v en koš v smislu, nič ne delajo, sam dobre plače vlečejo.
Ne vem kako je pri drugih, vendar zase lahko rečem ( sem tajnica direktorja – organ v sestavi ministrstva ), da delam intenzivno , predvsem pa STRESNO, ves delovnik. Pa naj mi še kdo reče, da bom pod takimi pogoji srečno in uspešno donosila otroka, saj še zanosit ne morem.
V službo grem zelo rada, rada delam to kar delam, vendar zaradi pomanjkanja administrativnega kadra moram delat za tri, zdaj si pa zamislite, da vse to za 120 tisoč. Ne dobim nobene nagrade, božičnice in podobno.
Mogoče se bo kdo zgražal nad mojim pisanjem, ampaka tako je moje mišljenje.
Pozdrav vsem,
Sheila
Na enih šolah pa kar malo učke zatisnejo, pa jih je treba spomnit. Vsem učiteljicam pripada, tako da kar v akcijo. Najbolje bo, da računovodkinjo in ravnatelja malo spomnite, da zdaj bo pa že tri mesece in da vam pripada. Jaz sem dobila 107.000 neto. Ravno nadomesti izgubo za zadnje tri mesece.
Lp Naja
Sheila,
se strinjam, da je v veliko situacijah edino možno, da gre ženska zaradi narave dela ali rizičnosti nosečnosti na bolniško, rekla sem samo, da se mi ne zdi fer, da se daje v isti koš (se pravi, da so upravičeni do solidarnostne pomoči) tiste, ki so npr. doma zaradi hude in dolgotrajne bolezni, po možnosti celo poklicne ali pa poškodbe pri delu in pa nosečnice, ki so na bolniški iz preventive, se pravi, da z njimi ni nič narobe, ampak se je ob takih obremenitvah v službi za bati, da bi kaj narobe bilo. Pri takih se mi zdi že možnost, da so v bolniški, dovolj, da pa bi na ta račun dobile še pomoč, no, se mi pa ne zdi pošteno. V eni razlagi sem namreč prebrala, da je tovrstna solidarnostna pomoč mišljena za nepričakovane in neželene primere izpada dohodka, kar pa običajno nobeno nosečnost ni.
Lp
P.
ej poletna…
tukaj se pa jest mal užaljena počutim :((( … res da mi zaenkrat še nič ne fali ampak imam kar precej dober razlog da sem na bolniški in ne bi ogrožala svojega otroka na račun službe.. ampak če bi lahko izbirala bi sigurno rajš v službo hodila kot pa da se tresem al bo vse v redu al ne…
in ne razumem da praviš da na bolniški ne pride za nepričakovan in neželen izpad dohodka – saj si nisem sama izbrala rizične nosečnosti !!!! mal ne fer, se ti ne zdi..
no saj mogoče nisi mislila tako hudo, ampak vseeno …
lp
Kika,
sorry, zadnja stvar, ki bi jo hotela, je, da bi užalila ali celo užalostila sonosečko 🙂
Poglej: zdi se mi, da je vse v redu s tem, da se gre na bolniško v nosečnosti, če je to zaradi narave dela ali rizičnosti nosečnosti nujno (so tudi take, kjer ni nujno, pa so doma, saj to veš). In ja, vem, da si nobena ne bi izbrala rizične nosečnosti, raje dela.
Ampak: v takih primerih se mi zdi, da solidarnostna pomoč, kot jo omenjam zgoraj, ni primerna. To je samo moje mnenje, očitno delodajalci tega mnenja ne delijo, tako da je vse v redu.
Razlaga: mislim, da je ta solidarnostna pomoč tako ali tako neprimerna, saj obremenjuje delodajalca v primerih, ki NIMAJO NIČ Z NJIM. Če zbolim za poklicno boleznijo ali se poškodujem pri delu, se mi še zdi smiselna, če pa gre za kakšno drugo, povsem nepovezano bolezen, četudi hudo in dolgotrajno, se mi zdi nepošteno obremenjevati z njo delodajalca, ki je najprej ob delavca, potem mu pa še mora plačati poleg npr. regresa še to solidarnostno pomoč. Še tem manj pa se mi zdi zadeva smiselna pri nosečkah, ki so na bolniški, saj se večinoma ženske same odločimo, da bomo imele otroka in se seveda že vnaprej sprijaznimo, da bomo morale v življenju kaj prilagoditi otroku. In da bo verjetno naše socialno stanje slabše. Tudi zaradi bolniških, zase in za otroka. V takem primeru pa se mi zdi, da je nepošteno od delodajalca zahtevati solidarnostno pomoč.
In da ne bo pomote: niso nepoštene tiste nosečke na bolniški, ki zahtevajo to solidarnostno pomoč, saj so nenazadnje do nje upravičene po kolektivni pogodbi. Nepoštena je ureditev in preširoko tolmačenje te ureditve.
Draga Kika, oprosti, če sem te prizadela, ampak tukaj gre bolj za strokovno kot za osebno mnenje. Zate pa upam, da se kljub rizičnosti dobro počutiš /počutita.
Sorči! Sem vedela, da bom katero prizadela. Ni bil moj namen. Samo malo sem si dala duška in pobrundala. Vem, da je lahko tudi tako kot ti praviš, saj je tudi moja sestrica v zelo podobne položaju (nič drugače kot pri meni – v gospodarstvu). Jaz sem imela zaradi stresa težave od samega začetka (je čudež, da je mali sonček sploh zdržal). Tudi tebi želim, da ti čimprej uspe in čim manj stresa na delovnem mestu.
Lp, Mateja 33t
ej Poletna – ni panike …. opravičila sprejeta :))) pa saj sem vedela da ne ciljate name osebno in res je da nekateri izkoriščajo bolniške – moja najboljša prijateljica npr. :((( in sem ji tudi povedala svoje… ampak vedno bodo taki ki bodo izkoristili vsako pikico ki se jo le da v tem našem luknjičastem pravnem sistemu…
jaz sem namreč dva meseca noseča rinila v službo, ves čas z virozo (pač v šoli pozimi je to pogosto) ali v pripravah na virozo, pa me ni hotela dat na bolniško… zdaj ko so stvari bolj resne pa sem ostala doma… zaenkrat se oba počutiva v redu, ampak cvikam vsakič do naslednjega UZja in upam na boljše novice… no, če bo ostalo tako kot je zdaj bo super…
lepo se imejte – doma ali v službi…
k – 24 t